De Villepina je obtožnica bremenila, da ni naredil nič za preprečitev širjenje ponarejenega seznama ljudi, ki naj bi se okoristili pri prodaji šestih francoskih vojaških ladij Tajvanu leta 1991. Sodišče v Parizu je presodilo, da de Villepin ni kriv, ker ni vedel, da so bili dokumenti ponarejeni.

Na omenjenem seznamu imetnikov bančnih računov pri luksemburški banki Clearstream je bil tudi zdajšnji predsednik Sarkozy, ki se je z de Villepinom potegoval, da bi na predsedniškem položaju nasledil nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca.

Dokumenti, s katerimi naj bi diskreditirali določene osebnosti, med njimi Sarkozyja, ki je bil takrat notranji minister, so bili ponarejeni. Trdili so, da so imele osebe, ki so na seznamu, tajne račune, na katere so prejele podkupnino od prodaje orožja.

Odvetnik Sarkozyja je vztrajal, da je bil de Villepin pobudnik celotne zarote, medtem ko je nekdanji premier trdil, da je nedolžen in da gre za politični proces proti njemu.

Z današnjo razsodbo se je okrepil položaj nekdanjega francoskega premierja, ki se je javnosti v tujini najbolj vtisnil v spomin z odločnim nasprotovanjem ameriški invaziji na Irak, ko je bil vodja francoske diplomacije.

Razsodba bi lahko pomenila, da se bo de Villepin na volitvah leta 2012 s Sarkozyjem pomeril za predsedniški položaj. Hkrati razsodba pomeni poraz za predsednika Sarkozyja, čigar priljubljenost v zadnjem obdobju močno pada.