Eden izmed prvih demokratskih ukrepov je tako poziv k zamenjavi ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih.
Republikanec po meri demokratov
64-letni Leach demokratom ustreza, saj zavrača številne tipično republikanske poteze, kot so negativni volilni oglasi. Leta 2002 je bil tudi med redkimi repulikanci, ki so si upali nasprotovati takrat še izredno močnemu predsedniku Bushu in so glasovali proti iraški vojni. Ne preseneča, da je bil Leach tudi med prvimi, ki so pozvali k umiku ameriške vojske iz Iraka.
Leachu, ki je na kongresnih volitvah tesno izgubil proti demokratu Davu Loebsacku, izkušenj ne manjka. Ob koncu 30-letne kariere v predstavniškem domu kongresa predseduje pododboru za vzhodno Azijo in Pacifik v odboru za mednarodne odnose. Mednarodne zadeve mu niso tuje, saj je v 60. letih služboval kot poklicni diplomat v State Departmentu, v 70. letih pa v ameriški misiji pri ZN-u, ko jo je vodil nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši.
Prvi demokratski spori: Boj za številko 2
Senatni demokrati so v polnem zagonu pri razdeljevanju vodilnih položajev, v predstavniškem domu pa se je sprožil boj za mesto vodje večine. Kandidata sta John Murtha iz Pensilvanije, ki mu ob strani stojita prihodnja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi in Steny Hoyer iz Marylanda, ki uživa večinsko podporo demokratskih kongresnikov.
Kandidata loči predvsem pogled na vojno v Iraku: Murtha je sicer glasoval za vojno, a je lanskega novembra prvi javno zahteval umik vojske iz Iraka. Nasprotoval mu je prav Hoyer, za katerega bi bil hiter umik iz Iraka katastrofa. Hoyer skrbi za glasovalno komisijo, zato je pričakoval, da bo brez težav povišan v vodjo večine. A pozabil je na "malenkost" iz leta 2002, ko je bil nasprotnik Pelosijeve za mesto vodje manjšine. Takrat je Kalifornijko podpiral Murtha in Pelosijeva zdaj vrača uslugo. Kljub trenjem demokrati zatrjujejo, da bodo zadeve razrešili brez zamer.
Senat brez težav
V senatu je šlo vse skupaj gladkeje: tam bo vodji večine, Harryju Reidu iz Nevade, pomagal Dick Durbin iz Illinoisa, Charles Schumer iz New Yorka pa ostaja predsednik strankarskega odbora za senatne kampanje in podpredsednik poslanske skupine. Sekretarka demokratske konference bo Patty Murray (Washington), predsednik odbora za politiko poslanske skupine, ki nadzoruje zakonodajne predloge in zaslišanja, bo Byron Dorgan (Severna Dakota), Debbie Stabenow (Michigan) pa bo zamenjala Hillary Clinton na mestu predsednice programskega in organizacijskega odbora demokratskih senatorjev. Novi vodja varnosti in protokola bo nekdanji načelnik kongresne policije Terrance Gainer.
Lott se ne da
Medtem je republikance razburkal nekdanji vodja senatne večine Trent Lott iz Misisipija, ki se poteguje za mesto manjšinskega vodje. Razvpiti Lott, ki je bil do leta 2002 vodilni repulikanec v senatu, se je javnosti v najbolj grdi luči predtsavil, ko je hvalil pokojnega rasističnega kolega Stroma Thurmonda. Lott ima podporo arizonskega senatorja Johna McCaina. Tudi pri republikancih je na stolček računal nekdo drug, in sicer Lamar Alexander iz Tennesseeja.
Na mesto vodje republikanske manjšine pa po upokojenem Billu Fristu stopa Mitch McConell (Kentucky). V predstavniškem domu v bitki za vodjo manjšine tekmujejo John Boehner (Ohio), Mike Pence (Indiana) in Joe Barton (Teksas).
Dva predsednika RNC-ja
Po odstopu Kena Mehlmana je ameriški predsednik George Bush za mesto novega generalnega predsednika Nacionalnega odbora republikanske stranke (RNC) predlagal floridskega senatorja Mela Martineza, pri tem pa naj bi mu pomagal dosedanji glavni pravnik RNC-ja Mike Duncan. Izbiro Martineza mnogi vidijo kot opurtunistično potezo, saj naj bi bil republikancem v pomoč pri pridobivanju zaupanja latinsko-ameriške volilne baze. Martinez obljublja, da se bodo republikanci v kongresu obnašali spoštljivo in da se ne bo izvajal napadalne politike.
Demokratski načrt za Irak
Novoizvoljeni voditelj večine Harry Reid se je v intervjuju za Washington Post zavezal k umiku ameriških čet iz Iraka in predsednika Busha označil kot človeka, ki ne dojame potrebe po spremembi. "Zanj je vse zmaga, a jaz ne vem, kakšen ima to pravzaprav pomen za Irak danes. Vem le, da kar koli že delamo tam, ne deluje," je bil jasen Reid. Senator iz Nevade se zavzema za postopni umik ameriških čet iz Iraka in mednarodno sodelovanje pri reševanju tamkajšnjih težav. Za Reida zmaga demokratov na kongresnih volitvah pomeni, da si Američani želijo sprememb v Iraku - poglavitna točka, ki je odnesla republikance.
K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje