Po oddaji o Tudjmanovi zapuščini je Latin dobival tudi grožnje s smrtjo. Foto: RTV SLO
Po oddaji o Tudjmanovi zapuščini je Latin dobival tudi grožnje s smrtjo. Foto: RTV SLO
Latin je bil gost novinarja RTV Slovenija Lada Ambrožiča. Foto: RTV SLO
Latinica je na sporedu že več kot deset let. Njeno ime izvira iz priimka njenega avtorja. Foto: RTV SLO
Franjo Tudjman
V oddaji naj bi nekdanjega predsednika Tudjmana prikazal preveč enostransko in samo v negativni luči, trdijo poslanci sabora. Foto: RTV SLO

Denis Latin in njegovi sodelavci so od vodstva televizije prejeli opomin pred odpustitvijo, kar je posledica decembrske oddaje z naslovom Tudjmanova zapuščina, ki je naletela na ostre kritike poslancev v saboru in hrvaške javnosti.

Latin je v oddaji Intervju na TV Slovenija povedal, da se na hrvaški javni televiziji v zadnjem času dogaja močan pritisk na svobodo medijev, ki je po njegovem celo enak tistemu iz 90. let. Zaradi tega je zdaj na HTV-ju sporna vsaka oddaja, tudi izobraževalnega in zabavnega značaja.

Najbolj glasen je HDZ
Kolovodje gonje proti Latinici po njegovih besedah prihajajo iz desnega krila vladajočega HDZ-ja. "Bili so najglasnejši, tisto, kar me skrbi in zaradi česar sem nesrečen, pa je, da so se jim z molkom ali s podporo pridružili tako rekoč vsi poslanci. Zgodil se je svojevrsten medijski linč ali medijski teror nad mano, svojo oddajo in sodelavci," je povedal.

Na vprašanje Lada Ambrožiča, zakaj ga generalni direktor HRT-ja Marko Galić ni branil v saboru, je dejal, da je to posledica aretacije generala Anteja Gotovine, ki je na Hrvaškem ustvarila zelo čustvene razmere.

Meni, da bi ga direktor moral podpreti, tudi če je mislil, da je naredil kaj narobe. V nekem trenutku je po njegovem tako popustil pritisku politike, kar zdaj pelje v neke globine, iz katerih ne ve, ali se bo HRT izvlekel.

"Razprava v saboru je bila neustavna in nezakonita, ker se politiki ne smejo vmešavati v radio in televizijo, niti komentirati posamezne oddaje. Mislim, da so poslanci s tem delovali protihrvaško."

Politika bi rada svojo televizijo
Poslanci bi po njegovem mnenju radi imeli strankarsko televizijo. "Pri tem ne mislim le na HDZ, ampak je to skušal doseči že SDP. Tisti, ki vlada, želi nadzirati medij, iz televizije hoče narediti strankarsko televizijo, hoče nadzorovano poročanje o tem, kaj se dogaja v vladi, o njenih uspehih, hoče nadzorovane ankete o njenem ratingu. To je v nasprotju z javno televizijo, ki mora posredovati različna mnenja, ki mora zadovoljiti različne strukture prebivalstva, ki mora biti pluralna in na kateri se morajo prestavljati različni argumenti."

"Zdi se mi, da so pred dvema mesecema, ko so začeli razpravo o HRT-ju, poslanci HDZ-ja pravzaprav želeli svoj poraz, aretacijo generala Anteja Gotovine, ublažiti s posebnim napadom na medije, da bi tako zmagali nekje drugje. Za HDZ je bilo že v 90. letih značilno, da je hotel imeti vedno močan vpliv na medije, posebej na javno televizijo."

Institucionalni nadzor
Sporna se mu zdi izbira članov programskega sveta na HRT-ju iz civilne družbe, ki jih izbira in potrjuje parlament. "To govori o tem, da ima politika nadzor nad celotno upravljalsko strukturo televizije."

Prepričan je, da si politika ne more polastiti javne televizije, čeprav so glasovi v podporo neodvisnemu novinarstvu v trenutnih političnih vrstah po njegovem mnenju precej šibki. "To ni mogoče predvsem zaradi mednarodne skupnosti, precej močne civilne družbe in medijske svobode, ki je ena od pogojev za vstop Hrvaške v EU."

Prihodnji teden bo začel snemati prvo oddajo po pretekli gonji. "Dobil sem opomin pred odpustom, večina ljudi v moji ekipi, okrog sedem jih je, ima prav tako opomin pred odpustom. Tudi glavna urednica bo morala morda zaradi te oddaje zapustiti svoj položaj. Zelo nelagodno je zdaj stopiti pred kamere in se spet lotevati spornih tem, zraven pa se zavedati, da vas lahko zaradi vsake napačne besede ali ker ste stopili na napačno nogo, odpustijo. Vse to govori o tem, da ozračje ni zdravo in da bodo v takih razmerah stvari take, kot so bile do zdaj."

Priznal je, da so do zdaj delali precej svobodno, kar se je poznalo tudi v oddaji in pri njenem ratingu, pa tudi pri dejstvu, da oddaje niso gledali samo na Hrvaškem, ampak na območju nekdanje Jugoslavije.

Latinica ostaja na HTV
Na vprašanje, ali ponovno razmišlja o odhodu z javne televizije, je povedal, da so imeli pogovor z vodstvom in uredniki, s katerimi so sklenili, da je Latinica projekt, ki ga je treba za vsako ceno nadaljevati in se še naprej truditi, da ohranijo doseženo raven svobode. "To mora biti še naprej izzivalna oddaja, ki jo bodo ljudje gledali in po kateri bodo razmišljali."

Očitkov o neprofesionalnosti v oddaji Tudjmanova zapuščina ne sprejema iz več razlogov. "To tematiko obdelujemo v Latinici že zadnjih deset let in v tem času nam je uspelo zbrati vse pomembne dokumente, podatke in dejstva, zato je stališče, ki je bilo prikazano v oddaji, moje osebno stališče." Pravi, da po razpravi v saboru ni nihče v medijih in saboru zanikal niti enega dejstva in podatka, ki je bil v oddaji predstavljen.

Njegovo videnje nekdanjega predsednika
"Mislim, da je slavljenje Tudjmana kot ustvarjalca nacije zdaj popolnoma brez pomena. To se mi zdi neprofesionalno in ni v stiku z resničnimi dejstvi. Hrvaška je nastala v trenutku, ko so razpadale vse velike federacije, kot Sovjetska zveza in Jugoslavija. Imeli smo vojno, vendar zame Tudjman ni zaslužen za to, da smo se branili. Menim, da je to zasluga vseh državljanov Hrvaške, ki so se zaradi te vojne odrekali, ki so se borili na pvih bojnih črtah in izgubili velik del svojega življenja, mnogi pa tudi delo in zdravje, o čemer je govorila tudi ta oddaja."