Izjava avstrijskega parlamenta sicer nima nobene pravne veljave, a gre za pomemben simboličen korak nationalrata.

"24. april 1915 predstavlja začetek pregonov, ki so se končali z genocidom," je dejala predsednica avstrijskega parlamenta Doris Bures in poslance pozvala k minuti molka za žrtve. Slovesno držo so poslanci zavzeli po tem, ko je vseh šest v parlamentu zastopanih strank spisalo skupno izjavo, ki priznava genocid nad Armenci. V njej so zapisali, da ima Avstrija, nekdanja zaveznica Otomanskega cesarstva, dolžnost, "da te grozljive dogodke prizna in obsodi kot genocid".

Turčijo, ki genocida nad Armenci ne priznava, izjava poziva, naj sprejme odgovornost za svojo vlogo v množičnih pobojih. "Dolžnost Turčije je, da se sooči s temnim in bolečim poglavjem svoje zgodovine in zločine nad Armenci v Otomanskem cesarstvu prizna kot genocid," piše v izjavi.

Turška združenja v Avstriji, kjer sicer živi okoli 240.000 Turkov, so izjavo označila za žalitev. "Želimo, da parlament, namesto da nas žali z deklaracijami, zgodovino prepusti zgodovinarjem ter podpre nastanek pravičnega spomina in uspevanje kulture prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in razumevanja," navajajo v odprtem pismu.

"Izjava ni provokacija"
A vodje poslanskih skupin vztrajajo pri skupni izjavi, saj je po njihovem mnenju prava in pomembna. Ne gre za to, da bi hoteli kogar koli žaliti, a če se je zgodil genocid, ga je treba tako tudi označiti, je poudaril vodja poslanske skupine socialdemokratov (SPÖ) Andreas Schieder. Vodja poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) Reinhold Lopatka je medtem povedal, da občutljivost turške strani jemljejo zelo resno in da izjava ni provokacija. Ostrejši pa je bil vodja svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache, ki je dejal, da je resnica morda za nekatere boleča, a ni zato nič manj resnična in jo je treba povedati.

Kritičen je bil Strache, ki sebe in svobodnjake označuje za pobudnike izjave, tudi notranjepolitično. Kot je dejal, bi tovrstno izjavo pričakoval tudi od kanclerja Wernerja Faymana in zunanjega ministra Sebastiana Kurza. K priznanju armenskega genocida je že na začetku meseca avstrijsko vlado in predsednika pozval ekumenski svet krščanskih cerkva v Avstriji. A predsednik Heinz Fischer je kljub temu zavrnil povabilo Armenije k udeležbi na
petkovi slovesnosti ob 100. obletnici krvavih dogodkov v Erevanu. Avstrijo bo tako zastopal veleposlanik. Slovesnosti pa se bosta udeležila ruski in francoski predsednik Vladimir Putin in Francois Hollande.

V Otomanskem cesarstvu je med prvo svetovno vojno zaradi pregonov in umorov umrlo okoli 1,5 milijona Armencev, ta krvava dejanja pa je do danes več kot 20 držav označilo za genocid. Nekdanja Avstro-Ogrska je bila skupaj z Nemčijo v prvi svetovni vojni zaveznica Osmanov.

Na potezo avstrijskega parlamenta se je odzvala tudi uradna Ankara in iz protesta svojega veleposlanika na Dunaju Mehmeta Hasana Gögüsa poklicala v domovino na posvetovanja. Veleposlanik je že na poti v Ankaro, še pred odhodom pa je za časnik povedal, da je to le prvi korak, medtem ko uradni protest turškega zunanjega ministrstva še sledi.

Evropski parlament je sicer prejšnji teden z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri Turčijo pozivajo, naj prizna, da je bil nad Armenci storjen genocid.