Iz nekaterih delov Kaira poročajo o plenjenju in uničevanju, katerega žrtev je postal tudi nacionalni muzej, v katerem so uničili več kipov in poškodovali dve mumiji, ter o streljanju in podtaknjenih požarih. Zaradi obsežnega plenjenja se ponekod prebivalci povezujejo v skupine, ki skušajo zagotoviti varnost v posameznih soseskah.

V zaporu v Kairu so izbruhnili spopadi med policijo in zaporniki, ki so skušali zbežati. Nobenemu zaporniku ni uspelo pobegniti, v spopadih pa jih je osem umrlo, 123 je ranjenih.

Televizijska hiša Al Džazira je poročala, da je policija ubila najmanj tri protestnike, ko je okoli tisoč ljudo skušalo vdreti v ministrstvo za notranje zadeve. Vojska je, po poročanju prič, odbila tudi napad protestnikov na stavbo, ki je v lasti centralne banke v predmestju Kaira.

Medtem ko so v Kairu protestniki naleteli na precej manjši odpor varnostnih sil kot v petek, pa iz nekaterih drugih mest, kot so Aleksandrija, Suez in Ismailija, poročajo o hudem nasilju. Vojska se v same proteste po večini ne vmešava več, nasilje se odvija predvsem med policijo in protestniki.

Turisti panično bežijo
Vojska je zaščitila vse pomembnejše turistične zanimivosti, tuji turisti pa bežijo iz Kaira in skušajo ujeti kakšno letalo iz prestolnice. Na tisoče turistov in tudi nekateri domačini so preplavili letališče v Kairu. Okoli 2.000 naj bi jih prihitelo na letališče brez kakršnih koli rezervacij in skušalo ujeti katero koli letalo iz države.

Številne evropske letalske družbe so odpovedale lete v in iz Kaira, nacionalni prevoznik pa se sooča z dolgotrajnimi zamudami, tudi zaradi policijske ure, med katero ne sme leteti. Pomoč je ponudil Katar, celo z brezplačnimi poleti za svoje državljane.

"Vlado sem prosil, da odstopi"
Mubarak je prvič, odkar je leta 1981 prevzel vodenje države, imenoval podpredsednika. Za to mesto je izbral vodjo obveščevalnih služb z vojaškimi izkušnjami in svojega tesnega zaveznika, 74-letnega Omarja Sulejmana, ki je že prisegel. Sulejman naj bi užival podporo vojske, kar je najverjetneje tudi razlog za njegovo imenovanje.

Mubarakova razpustitev vlade in napoved sestave nove vlade je bila tudi njegova prva javna izjava od torka, ko so se protesti začeli. "Vlado sem prosil, da odstopi," je dejal Mubarak in dodal, da razume jezo protestnikov, a da je meja med svobodo in kaosom zelo tanka, zato ne bo dovolil destabilizacije Egipta. Obljubil je tudi nove politične in gospodarske reforme, ki bodo med drugim zagotovile neodvisnost sodstva ter dale ljudem več svobode. Med televizijskim nagovorom Mubarak, ki vlada Egiptu že tri desetletja, ni z ničimer namignil, da bi lahko sestopil z oblasti.

Mandat za sestavo nove vlade je predsednik podelil Ahmedu Šafiku, ministru za letalstvo v dozdajšnji vladi in nekdanjemu vodji egipčanskih letalskih sil. Predsednik parlamenta je medtem dejal, da ni nobenih načrtov za predčasne volitve, in tako zavrnil zahteve protestnikov.

ZDA so sporočile, da preprosto "mešanje kart" ne bo dovolj, in Mubaraka pozvale, naj uresniči svojo obljubo o pravih reformah. Administracija predsednika Baracka Obame je v precepu - po eni strani noče pustiti na cedilu dolgoletnega ameriškega zaveznika, po drugi pa podpira željo protestnikov po širših političnih pravicah.

Število mrtvih narašča, več sto ranjenih
Število žrtev petkovih dogodkov, ko so bili protesti v Kairu veliko nasilnejši, se strmo vzpenja - ubitih je bilo najmanj 90 ljudi. Al Džazira poroča o 27 mrtvih v Aleksandriji in 23 mrtvih v Suezu. V kairski osrednji mrtvašnici so sprejeli 40 trupel protestnikov. Po potrjenih podatkih naj bi v petkovih nemirih umrlo najmanj 90 ljudi. Skupno število ranjenih je že preseglo število tisoč.

V petek zvečer je jezna množica zažgala sedež vladajoče Nacionalne demokratične stranke, ki je nato gorel več kot 12 ur. Državna televizija Nil TV je poročala, da so "huligani izropali stavbo in podtaknili ogenj". Protestniki v Kairu so ob tem oblegali še državno medijsko hišo in zunanje ministrstvo.

Aretacije: El Baradej v hišnem priporu
Režim se je za zlom protestov poslužil tudi množičnih aretacij, ob tem pa so pridržali še nekaj vidnih predstavnikov opozicije. Še pred petkovo molitvijo so aretirali vodjo Muslimanske bratovščine, ki se že pol stoletja bori proti sekularnim in avtoritarnim režimom Naserja, Sadata in Mubaraka. V noči s petka na soboto je visoki egiptovski častnik za CNN potrdil, da je Mohamed El Baradej v hišnem priporu. El Baradej se je v četrtek z Dunaja vrnil v Kairo, s čimer so protesti dobili uglednega voditelja, ki si prizadeva za spremembo režima. V petek je El Baradej v pogovoru z Al Džeziro pozval Mubaraka k odstopu, vojsko pa pozval, naj ohrani mir in se vzdrži nasilja nad protestniki.

Medijska blokada popušča
"Medmrežje ne deluje, še vedno ni signala mobilnega omrežja, onemogočeno je pošiljanje SMS-sporočil," poroča največja arabska medijska hiša. Močno je omejena tudi navadna telefonija, saj ni mogoče klicati v tujino. Tudi iz Sueza, Aleksandrije in Ismalie poročajo o podobnem poteku dogodkov kot v Kairu. V soboto je mobilno omrežje znova začelo delovati v omejenem obsegu.

Obama govoril z Mubarakom po nagovoru
Ameriški predsednik Obama je v petek zvečer v Beli hiši novinarjem sporočil, da je osebno poklical egiptovskega predsednika Mubaraka in mu povedal, naj sprejme konkretne ukrepe za širitev pravic prebivalcev in se vzdrži nasilja nad protestniki. "Govoril sem z njim kmalu po njegovem govoru in sem mu povedal, da mora dati smisel tem besedam: sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo izpolnili obljube. Nasilje ne bo rešilo pritožb egiptovskega ljudstva in zatiranje idej jih še nikoli ni odstranilo," je dejal Obama. Egipt je ob Izraelu že 35 let najpomembnejši zaveznik ZDA na Bližnjem vzhodu.

Russia Today: Petkovi protesti v Kairu