Potem ko se je iztekel ultimat, ki ga je vojaški vrh Mursiju postavil za odstop in je predsednik vseeno vztrajal na položaju, je v dogajanje posegla vojska.

Predtem se je vojaški vrh sestal z vplivnimi političnimi, javnimi in verskimi predstavniki, ki so se dogovorili o načrtu za izhod iz politične krize.

Poveljnik vojske general Abdel Fatah Al Sisi je napovedal, da je vojska zamrznila ustavo in za začasnega predsednika države imenovala predsednika ustavnega sodišča Adlija Mansurja, kar pomeni, da Mursi ni več na položaju predsednika. Mansur bo zaprisegel v četrtek.

General je pozval k predsedniškim in parlamentarnim volitvam, oblikovanju odbora za narodno spravo in ponovni preučitvi ustave. Zatrdil je, da je časovni načrt sad dogovora med različnimi političnimi skupinami.

Al Sisi, ki so mu ob boku stali vodja sunitov, šejk Ahmed Al Tajeb, koptski patriarh Tavadros II. in vojaški voditelji, je dejal, da je vojska prisluhnila volji ljudstva, ki je zahtevalo Mursijev odstop.

Vodilni egiptovski muslimanski in krščanski predstavniki so sporočili, da podpirajo načrt vojske za izhod iz politične krize in ob tem pozvali k predčasnim volitvam. Tavadros II. je dejal, da načrt ponuja politično vizijo in bo zagotovil varnost za vse Egipčane.

Liberalni opozicijski voditelj Mohamed El Baradej je dejal, da so znova sprožili revolucijo arabske pomladi iz leta 2011. Po njegovem mnenju časovni načrt izpolnjuje njihove zahteve po predčasnih predsedniških volitvah.

Druga največja egiptovska islamska stranka Nur je sporočila, da podpira vojaški politični načrt, saj si ne želi prelivanja krvi.

Mursi je prek svoje strani na Facebooku sporočil, da zavrača ukrepe vojske in jo označuje za "vojaški udar".

V središču Kaira se je zbrala nepregledna množica Mursijevih nasprotnikov, ki je po sporočilu vojske bučno in z ognjemeti proslavila njegov odstop. V drugih delih prestolnice so potekali tudi shodi predsednikovih privržencev.

V severnoegiptovskem pristanišču Aleksandriji je medtem med pripadniki odstavljenega Mursija in njegovimi nasprotniki že prišlo do spopadov, v katerih naj bi se slišali tudi streli.

Vojska na ključnih položajih
Mursi je sicer predtem znova pozval k nacionalnemu dialogu in kot izhod iz krize predlagal oblikovanje "koalicijske vlade konsenza", ki bi nadzorovala izvedbo parlamentarnih volitev, a je vseeno vztrajal na položaju.

Egiptovska vojska je ob izteku ultimata najprej zasedla poslopje državne televizije, kjer so ostali samo zaposleni na neposrednih prenosih. Pozneje so okoli Mursijevih delovnih prostorov namestili bodečo žico in postavili barikade. Vojska okrepila tudi položaje na ključnih lokacijah v Kairu.

Vojska je Mursiju postavila ultimat, da upošteva voljo protestnikov in do danes popoldne odstopi.

Vojaški vrh je napovedal, da so pripravljeni na prelivanje proti "teroristom in bedakom", medtem ko so jim v istem tonu odgovorili iz urada predsednika, da Mursi raje umre v obrambi demokracije, kot da bi mu sodila zgodovina. Predsednik je zagotovil, da je zakonito izvoljen in ne zato noče odstopiti.

"Nihče mi ne bo ukazoval"
Vojska je 48-urni ultimat postavila, potem ko so ob prvi obletnici Mursijeve vladavine v nedeljo izbruhnili množični protesti. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi bilo na ulicah na milijone ljudi, privržencev in nasprotnikov Mursija.

A nasilju ni videti konca. Le nekaj ur po torkovem televizijskem govoru Mursija je ministrstvo za zdravje sporočilo, da so oboroženi neznanci v streljanju ubili najmanj 16, ranili pa okoli 200 Mursijevih podpornikov, ki so protestirali pred univerzo v Kairu.

Mursi je v torkovem govoru zatrdil, da bi dal za spoštovanje ustavnega reda tudi življenje. Izjavil je, da podpira miroljubne proteste in da je spoštovanje ustavnega reda "edina alternativa proti nadaljnjemu prelivanju krvi." "A ko se pojavita nasilje in ubijanje, moram posredovati," je dodal.

Mursi je za nemire v državi okrivil korupcijo in ostanke režima odstavljenega predsednika Hosnija Mubaraka.

Vidnejši član Mursijeve Muslimanske bratovščine Essam El Erian je izjavil, da je "svoboda več vredna od življenja" in da Egipčani ne bodo mirno gledali "upora vojske".

Pozivi turistom
Kuvajt je kot prva arabska država svoje državljane pozval, naj čim prej odidejo iz države in jim zaradi "nestabilnih razmer" odsvetoval potovanje v Egipt. Več tisoč Kuvajtčanov študira v Egiptu, več deset tisoč jih pa letno državo obišče kot turisti.

Poziv turistom je bil objavljen tudi v ZDA, ki je med drugim dovolilo odhod omejenemu številu t. i. nenujnih uslužbencev in njihovim družinskim članom kot v nekaterih evropskih državah, med njimi v Franciji, Veliki Britaniji in tudi v Sloveniji.

Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi dogajanj v egiptovski prestolnici in drugih večjih mestih Egipta izdalo varnostno obvestilo glede potovanj v to državo. Zaradi nemirov ministrstvo slovenskim državljanom odsvetuje vsa nenujna potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila in mesta ob Sueškem prekopu.

Ministrstvo prav tako opozarjajo pred potovanji na območja severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Poleg tega svetujejo previdnost pri potovanjih v mesta zgornjega Egipta, kot sta Luksor in Asuan.

Medtem pa po navedbah ministrstva turistična središča ob Rdečem morju, kot so Šarm el Šejk, Dahab in Hurgada ostajajo varna in za ta območja ni posebnih varnostnih opozoril.

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju občutno zvišale zaradi bojazni, da bi lahko zaostrovanje politične krize v Egiptu negativno vplivalo na regijo in povzročilo težave pri dobavi nafte.