Nalog za aretacijo Mohameda Badieja in njegovega vplivnega namestnika Kairata El Šaterja se nanaša na nedeljsko dogajanje, ko so protivladni protestniki, ki so zahtevali odstop zdaj že odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, zažgali prvo nadstropje zgradbe s sedežem Muslimanske bratovščine, njeni člani pa so nato odgovorili z avtomatskim orožjem in šibrovkami. Ubitih naj bi bilo 12 ljudi.

Naloge za aretacijo so izdali dan po tem, ko je egiptovska vojska po več dneh množičnih protestov proti Mursiju posredovala in Mursija odstavila. Kot začasni predsednik države je že prisegel predsednik vrhovnega sodišča Adli Mansur, ki bo državo do novih volitev vodil skupaj z vlado narodne enotnosti.

Vojska je Mursija "preventivno" pridržala. Kmalu pa bi se lahko tudi sam soočil z uradno obtožnico. Oblasti so že odprle preiskavo glede obtožb o žalitvah pravosodnih organov.

Muslimanska bratovščina, ki ji pripada tudi Mursi, je sporočila, da ne bo sodelovala z novimi oblastmi. V gibanju zatrjujejo, da ne bodo posegli po orožju, a vseeno ne sprejemajo vojaškega udara.

Islamska koalicija pod vodstvom Muslimanske bratovščine je pozvala Egipčane, naj v petek po molitvah svoje nezadovoljstvo proti vojaškemu prevzemu oblasti izrazijo na mirobljubnih protestih po vsej državi.

Mansur prisegel
Le nekaj ur po tem, ko je egiptovska vojska odstavila in pridržala Mursija, je pred ustavnimi sodniki prisegel začasni predsednik Adli Mansur.

V svojem govoru ob prisegi se je Mansur zahvalil ljudem, medijem, policiji in še posebej pripadnikom vojske, ki so vse od začetka revolucije, 25. januarja 2011, "branili glas ljudstva" in "skrbeli za njegovo varnost".

"Veselim se, da bom lahko razpisal predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo izraz volje ljudi. Le tako lahko zagotovimo svobodno, demokratično in pravično prihodnost, ki bo ohranila ponos ljudi in celotnega egipčanskega naroda," je še dejal Mansur, ki ga je na mestu začasnega predsednika države imenoval poveljnik egiptovske vojske, ki je hkrati tudi obrambni minister, Abdel Fatah Al Sisi.

Mansur je v govoru poudaril tudi to, da se mora v Egiptu končati doba čaščenja "kulta osebnosti in kipov" in začeti obdobje "čaščenja Boga".

V nov politični državni načrt je vojska poleg razpisa predsedniških in parlamentarnih volitev začrtala tudi zamrznitev obstoječe ustave in oblikovanje odbora za narodno spravo. Za številne sporno ustavo, sprejeto lani na referendumu, so že zamrznili za obdobje do enega leta, dokler ne bodo oblikovali nove.

Mursi v hišnem priporu
Vojska je v sredo po odstavitvi Mursija aretirala še okoli 300 članov Muslimanske bratovščine. "Mursi in celotna predsedniška ekipa so v hišnem priporu, in sicer v Klubu predsedniške republikanske garde," je sporočil sin desne roke Mohameda Mursija Gehad El Hadad.

Med oddajo aretirali novinarje
Vojska je izvedla tudi racijo na egiptovski izpostavi Al Džazire ter aretirali producente, goste in voditelje oddaje, ki je med tem tekla v živo. Zaprli so tudi druge islamske televizijske postaje.

Mursijevi nasprotniki so odstavitev bučno pozdravili na trgu Tahrir, kjer se je začela revolucija, ki je leta 2011 odnesla s položaja predsednika Hosnija Mubaraka. Al Sisi jim je zagotovil, da bo za trenutno obdobje oblikovana trdna in sposobna tehnokratska vlada. Poleg generala je bil pri objavi odstavitve tudi opozicijski vodja Mohamed El Baradej, skupaj s koptskim papežem Tavadrosom II. in velikim šejkom Ahmedom Al Tajebom.

Znova je tekla kri
Časopis Al Ahram poroča, da so po odstavitvi Mursija ponekod izbruhnili spopadi, ki so zahtevali najmanj 14 življenj, več sto je bilo ranjenih. Vojska je v Kairu obkolila zbrane privržence Mursija, ki je odstavitev po Twitterju zavrnil kot vojaški udar. Vodja socialdemokratske stranke Mohamed Abu Al Gar pa je dejal, da ni šlo za udar, ampak ljudsko revolucijo s pomočjo vojske. "Ne želimo in ne sprejemamo vojaške vladavine. Politično delo bodo vodile civilne sile."

Savdski kralj Abdulah že čestital novemu predsedniku
Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) so vojaško posredovanje pozdravili. Savdski kralj Abdulah je čestital novemu začasnemu predsedniku Egipta Mansurju in pohvalil vojsko. Zunanji minister ZAE-ja šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan pa je sporočil, da razvoj dogodkov spremlja z zadovoljstvom.

Barack Obama "globoko zaskrbljen"
Na drugi strani pa so nekateri zahodni voditelji že izrazili zaskrbljenost nad dogodki v Egiptu. Med njimi sta tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in ameriški predsednik Barack Obama.

"Zaradi odločitve oboroženih sil Egipta, da odstranijo predsednika Mursija in zamrznejo ustavo, smo globoko zaskrbljeni," je sporočil Obama, a ob tem vojske ni pozval, naj vrne demokratično izvoljenega Mursija na oblast, temveč le, da naj ga ne aretirajo.

Dejal je, da ZDA podpirajo niz osnovnih načel, vključno z nasprotovanjem nasilju, zaščito univerzalnih človekovih pravic in reforme, ki uresničujejo legitimne težnje prebivalstva. Da pa "ne podpirajo določenih posameznikov ali političnih strank, ampak so zavezane demokratičnemu procesu in spoštovanju vladavine prava".
Ameriški predsednik je Egiptovsko vojsko pozval, naj zaščiti pravice vseh prebivalcev, vključno s pravico do mirnega zborovanja in poštenega sojenja na civilnih sodiščih. "Cilj političnega procesa mora biti vlada, ki spoštuje pravice večine in manjšine. Poslušati je treba glasove vseh, ki so mirno protestirali. Tiste, ki so pozdravili odstavitev, in tiste, ki so podpirali predsednika Mursija," je med drugim sporočil Obama.
Zahod zaskrbljen
Odzivi prihajajo tudi iz drugih delov sveta. Visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Catherine Ashton je obsodila prelivanje krvi in pozvala k hitri vrnitvi demokracije. Izrazila je upanje, da bo prehodna vlada spoštovala človekove pravice in vladavino prava.

Britanski zunanji minister William Hague je sporočil, da njegova država za reševanje sporov v demokratičnem sistemu ne podpira vojaškega posredovanja. Pozval je k zgodnjim in poštenim volitvam, na katerih bodo lahko sodelovale vse stranke.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je prek svojega tiskovnega predstavnika Eduarda del Bueyja izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem, čeprav je obenem dodal, da so prebivalci Egipta razočarani in imajo legitimne skrbi. Tudi Ban se je zavzel za mir in dialog ter pristop, ki bo vključeval sodelovanje vseh strani v Egiptu.

Slovenija ne bo umaknila osebja
S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da podrobno spremljajo razmere v Egiptu, o umiku osebja z veleposlaništva v Kairu pa za zdaj Slovenija ne razmišlja, podobno kot to velja tudi za druge članice Evropske unije.

Na MZZ-ju dodajajo, da še vedno velja opozorilo, ki so ga izdali v sredo in v katerem so slovenskim državljanom odsvetovali vsa nenujna potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta ob delti Nila in mesta ob Sueškem prekopu. Zagotovili pa so tudi, da bodo glede na dogajanje redno osveževali podatke na spletni strani.

Opozarjajo tudi pred potovanji na območja severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Poleg tega svetujejo previdnost pri potovanjih v mesta zgornjega Egipta, kot sta Luksor in Asuan.

Medtem pa po navedbah ministrstva turistična središča ob Rdečem morju, kot so Šarm el Šejk, Dahab in Hurgada ostajajo varna in za ta območja ni posebnih varnostnih opozoril.