S tem so v stranki končali večmesečna ugibanja. V Turčiji bodo 10. avgusta - morebitni drugi krog je predviden za 24. avgust - predsednika države prvič izbirali na splošnih volitvah, medtem ko so ga do zdaj volili poslanci. Erdoganu javnomnenjske ankete napovedujejo zmago. Predsedniški položaj bi tako zasedal do leta 2019, nato pa bi se lahko potegoval za še en mandat.

Erdogan ob odločitvi o naskoku na predsedniško funkcijo preživlja sicer najtežavnejše obdobje v svoji dozdajšnji vladavini. Vlada se je morala namreč lani spopasti z množičnimi protesti, deležna je bila tudi niza obtožb o korupciji. Kljub temu je na lokalnih volitvah marca njegova stranka spet zmagala, in to prepričljivo.

Erdogan ne bi bil le protokolarni predsednik
Zdajšnji predsednik Turčije Abdullah Gül na volitvah ne bo kandidiral. Na položaju se je omejil predvsem na protokolarno vlogo, Erdogan pa je že jasno nakazal, da bo po morebitni izvolitvi izkoristil vse možnosti delovanja, predvidene v ustavi.

Predsednik Turčije sicer imenuje predsednika vlade in je vrhovni poveljnik vojske, na zakone lahko vloži veto in jih pošlje nazaj v parlament.

Največji opozicijski stranki, Republikanska ljudska stranka (CHP) in Stranka nacionalistične akcije (MHP), imata skupnega kandidata na volitvah, in sicer nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije islamskega sodelovanja Ekmeleddina Ihsanogluja, prokurdska stranka HDP pa v boj pošilja Selahattina Demirtasa.