Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun je v uvodnem nagovoru opozoril, da rekordno število ljudi potrebuje pomoč. Opozoril je tudi, da je aktualna begunska kriza najhujša od druge svetovne vojne.

"Civiliste napadajo kot še nikoli doslej," je Ban dejal ob odprtju vrha in dodal, da si žrtve konflikta od udeležencev vrha želijo obvez za izboljšanje dostave humanitarne pomoči. Pozval je še k spoštovanju mednarodnega vojnega prava.

Turčija za begunce namenila deset milijard
Gostitelj vrha, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, pa je pozval k pravičnejši delitvi bremen pri zagotavljanju humanitarne pomoči. "Trenutni sistem ne zadošča. Breme prevzemajo le določene države. Odslej bi morali vsi prevzeti odgovornost," je povedal Erdogan, čigar država gosti okoli tri milijone beguncev iz Sirije in Iraka. Erdogan je izpostavil, da je njegova država do zdaj namenila deset milijard dolarjev za sirske begunce.

Merklova: Preveč obljub, premalo denarja
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je na vrhu pozvala h koncu praznih obljub glede humanitarne pomoči. "Danih je preveč obljub, nato pa denarja za projekte ni. To se mora končati," je bila kritična Merklova in dodala, da svet trenutno nima humanitarnega sistema, ki bi bil "združljiv s prihodnostjo".

Cerar: Humanitarni proračun zrasel za tretjino
Na vrhu razpravljajo o novih strategijah pri spopadanju s humanitarnimi krizami. Vrha se udeležuje več deset državnih voditeljev, tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je na plenarnem zasedanju poudaril, da je Slovenija že ves čas odločna podpornica načelnega, pravočasnega in učinkovitega odziva na humanitarne katastrofe oziroma krize. "Naš humanitarni proračun je zrasel za tretjino v zadnjem letu, prav tako že nekaj let stoodstotno uresničujemo napovedane oziroma dane zaveze," je pojasnil Cerar. Pa vendar se Slovenija zaveda, da je treba storiti več, zato je tudi v celoti zavezana realizaciji Agende za človečnost, je dejal slovenski premier in pozval druge voditelje, naj storijo enako.

Sklad za izobraževanje otrok in mladih
Na prvi dan vrha so sicer mednarodne in nacionalne organizacije uradno ustanovile sklad "Izobraževanje ne more čakati", ki naj bi 13,6 milijona otrokom in mladim na kriznih območjih v naslednjih petih letih zagotavljal kakovostno izobraževanje. Poleg 13,6 milijona mladim in otrokom, ki živijo v kriznih razmerah, kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, bo tako sklad namenjen tudi 75 milijonom otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, in to do leta 2030. Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in ZDA.

Drugi dan o humanitarnem pravu ter o vlogi žensk in deklic
Drugi dan vrha bodo države udeleženke sprejele splošne zaveze na temo naslavljanja osrednjih humanitarnih izzivov ter najavile nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.