Kurdska manjšina, ki v 75-milijonski državi šteje 15 milijonov pripadnikov, in druge manjšine si z reformo za krepitev svoboščin, ki jo je predstavil premier Tayyip Erdogan, lahko obetajo več pravic kot do zdaj.

V zasebnih šolah bo lahko pouk potekal tudi v drugih jezikih poleg turščine, med drugim tudi v kurdskem, nekateri kraji pa bodo lahko znova prevzeli kurdska imena.

Ukinjen bo tudi desetodstotni prag za vstop v turški parlament, ki trenutno kurdskim in drugim manjšim strankam prepoveduje, da bi zasedle poslanske sedeže.

Turčija je bila tri desetletja priča oboroženemu boju med vojsko in uporniki iz Kurdske delavske stranke (PKK), ki je zahteval več kot 40.000 življenj. Prejšnje leto je bil storjen velik korak naprej pri reševanju kurdskega vprašanja, potem ko so se začela pogajanja med Ankaro in PKK-jem. Maja je kurdska stranka razglasila enostransko premirje in začela umik svojih borcev s turškega ozemlja.

Pogajanja so sicer na začetku septembra zastala, saj Kurdi trdijo, da vlada ni izpolnila danih obljub glede reform. Erdoganov sveženj reform so Kurdi zavrnili še pred današnjo predstavitvijo, saj jih ocenjujejo kot nezadostne.

Je pa reforme pozdravila Evropska unija, za katere članstvo si Turčija prizadeva že nekaj let. "Napovedani ukrepi vzbujajo upanje v napredek na številnih pomembnih področjih," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Kot je dodal, bodo zdaj "zelo pozorno opazovali uresničevanje ukrepov v resničnem življenju".

Bruselj bo napovedane reforme upošteval tudi v naslednjem poročilu o stanju pristopnih pogajanj s Turčijo 16. oktobra. Evropska komisija je v preteklih letih vedno znova za vstop Turčije v EU kot pogoj navajala več demokracije.

Prepoved ostaja v vojski in policiji
Reforme med drugim odpravljajo prepoved nošnje naglavnih rut v javnih ustanovah. Prepoved ostaja veljavna v policiji in vojski, pa tudi za tožilce in sodnike.

Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) vse od prihoda na oblast leta 2002 brani nošnjo naglavne rute med muslimankami na vseh področjih, tudi v javnih službah. Stranka je to prepoved, ki je do zdaj veljala v uradno laični državi, že odpravila v univerzitetnih središčih.