Erdogan, ki je že po približno polovici preštetih glasovnic razglasil zmago, se je v nastopu pred privrženci v Istanbulu zahvalil volivcem, ker so mu izrazili zaupanje, da bo še pet let vodil državo. "Turčija je danes zmagala," je zbrani množici dejal Erdogan.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je po Erdoganovi razglasitvi zmage v turških mestih izbruhnilo navdušenje, ljudje se zbirajo ne le okoli njegovega doma v Istanbulu, temveč tudi okoli predsedniške palače v Ankari in na trgih, med njimi na istanbulskem trgu Taksim.

Kilicdaroglu je zvečer posredno priznal poraz, ko je dejal, da je žalosten zaradi prihodnosti, ki čaka Turčijo. "Globoko sem žalosten zaradi težav, ki so pred državo," je dejal na sedežu svoje stranke v Ankari ter se zahvalil 25 milijonom Turkov, ki so glasovali zanj. "Na teh volitvah se je kljub represiji jasno izrazila volja ljudi po zamenjavi avtoritarne vlade."

Volilna udeležba je za štiri točke nižja kot v prvem krogu pred dvema tednoma, kar bi lahko znašalo med 84 in 85 odstotki. Volilnih upravičencev je več kot 61 milijonov.

Medtem ko je agencija Anadolu med štetjem vseskozi dajala prednost Erdoganu, je konkurenčna tiskovna agencija Anka, ki je bliže opoziciji, sprva prednost pripisala Kilicdarogluju.

Prihajajo čestitke

Turški predsednik medtem že dobiva tudi čestitke iz tujine, med prvimi mu je čestital madžarski premier Viktor Orban. Čestitali so mu tudi katarski emir Tamim Bin Hamad, ruski predsednik Vladimir Putin, francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški predsednik Joe Biden.

Oba sta do zadnjega nagovarjala volivce

Kilicdaroglu je po oddaji glasu v Ankari pozval volivce, naj se "znebijo avtoritarnega režima", Erdogan pa je volivce znova pozval k množični udeležbi, potem ko je skupaj z ženo Emine glasoval v Carigradu. "Nobena država na svetu nima 90-odstotne volilne udeležbe, Turčija pa jo je skoraj dosegla. Svoje sodržavljane pozivam, naj brez oklevanja pridejo na volišča," je dejal turški voditelj.

"Da bi v to državo prišla prava demokracija in svoboda ter da bi se znebili avtoritarne vlade, pozivam vse državljane, naj se udeležijo volitev," pa je ob oddaji glasu dejal Kilicdaroglu.

Pozval jih je še, naj tudi po zaprtju volišč, ki so bila odprta do 16. ure, ostanejo blizu volilnih skrinjic, "saj te volitve potekajo v zelo težkih razmerah", s čimer je opozoril na možnost morebitnih nepravilnosti.

"Prihajalo je do vseh vrst obrekovanja in žaljivk, vendar verjamem v zdravo pamet ljudi. Demokracija bo zagotovo prišla v to državo, svoboda bo prišla," je kandidat združene opozicije zagotovil svojim podpornikom, ki so se zbrali pred voliščem in mu ob odhodu zaploskali.

Javnomnenjske ankete so Erdoganu ta teden napovedovale od 52 do 54 odstotkov glasov. V prvem krogu je trenutni predsednik dobil približno 49,5 odstotka, njegov glavni tekmec pa nekaj manj kot 45 odstotkov glasov.

Erdogan, ki tako računa na tretji zaporedni predsedniški mandat, je volivcem obljubil, da se bo v primeru njegove zmage začelo "novo obdobje" in da bo državo v "turškem stoletju" združil. V obdobju svoje vladavine je državo moderniziral, saj je začel številne velike infrastrukturne projekte, a kritiki mu očitajo preveč avtoritarno držo, kršenje človekovih pravic in vpletanje v pravosodni sistem. Velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, njegovi odnosi z Evropsko unijo in ZDA pa so precej napeti.

Kilicdaroglu kljub razočaranju v prvem krogu ni obupal in je z zaostreno retoriko pred drugim krogom skušal pridobiti podporo nacionalistov. To mu je delno tudi uspelo, saj ga je podprl del strank skrajno nacionalističnega zavezništva ATA, ki je po prvem krogu razpadlo. Predsedniški kandidat zavezništva ATA Sinan Ogan, ki se je v prvem krogu uvrstil na tretje mesto in dobil približno pet odstotkov glasov, je sicer podprl Erdogana.

Kilicdaroglu je zagotovil, da bo njegov predsedniški slog popolnoma drugačen od Erdoganovega. "Ne zanima me življenje v palačah. Živel bom kot vi, skromno ... in rešil bom vaše težave," je dejal na enem izmed zadnjih shodov.

Ključni temi pred volitvami sta bili predvsem huda gospodarska kriza in inflacija, s katero se spopada Turčija. Poleg tega so bili v ospredju vprašanje, kaj storiti z več milijoni sirskih beguncev v državi, in posledice hudih potresov, ki so februarja prizadeli jugovzhod države.

Predsedniški mandat v Turčiji traja pet let. Volilno pravico ima več kot 64 milijonov Turkov, vključno s 3,4 milijona volivci v tujini, ki so lahko glasovali med 20. in 24. majem. Na dan volitev je prodaja alkohola po državi prepovedana.

V prvem krogu predsedniških volitev je bila udeležba zelo visoka, 88,8-odstotna. Erdogan je takrat dobil 2,5 milijona glasov več. V drugem krogu sta se oba kandidata usmerila v tistih osem milijonov volilnih upravičencev, ki se prvič volitev niso udeležili.

Volišča v Turčiji, ki jih je nekaj manj kot 192.000, so se odprla ob 7.00, zaprla pa ob 16. uri po srednjeevropskem času.