Vodja volilne komisije Ahmet Yener je sporočil, da morajo prešteti še približno 35.000 glasov. Erdogan je po zadnjih podatkih prejel 49,51 odstotka glasov, kandidat opozicije in njegov glavni tekmec Kemal Kilicdaroglu pa 44,88 odstotka.

Prvi izidi so sicer kazali, da bi lahko Erdogan zmagal že v prvem krogu, saj naj bi dobil več kot 50 odstotkov glasov, a je z nadaljevanjem štetja njegova podpora padla pod to mejo. Erdogan in Kilicdaroglu se bosta tako znova pomerila v drugem krogu, ki bo 28. maja.

Pri tem bi bila za zmago lahko ključna tudi morebitna podpora tretjega predsedniškega kandidata Sinana Ogana, nekdanjega poslanca ultranacionalistične stranke MHP in vodje zavezništva ATA, ki je prejel približno 5,2 odstotka glasov.

Ogan je po navedbah nemške tiskovne agencije dejal, da "želi trdna zagotovila o številnih vprašanjih", preden bo podprl katerega od svojih protikandidatov iz prvega kroga. Pri tem je izpostavil boj proti terorizmu, spoštovanje načel sekularne države in vračanje sirskih beguncev v Sirijo.

Oba verjameta v zmago

Oba predsedniška tekmeca sta ponoči iz prestolnice Ankare nagovorila državljane. Kilicdaroglu je pozval volilno komisijo, naj ne zatira volje ljudstva – opozicija je trdila, da so bile nekatere glasovnice preštete tudi enajstkrat. Za zdaj opozicija ne govori o poneverbi volitev, le o tem, da so informacije o volilnih izidih netočne. Napovedim namreč ne verjamejo, saj napovedi kažejo zmago opozicijskega kandidata v največjih turških mestih – Ankari, Izmirju in Carigradu. Kilicdaroglu je ob tem napovedal, da bo v drugem krogu zmagal, in dodal, da so ljudje Erdoganu izglasovali nezaupnico.

Tudi Erdogan je bil v nagovoru z balkona sedeža stranke Za pravičnost in razvoj (AKP) v Ankari prepričan, da je njegova stranka v prepričljivi prednosti po glasovih volivcev, oddanih tako na parlamentarnih kot na predsedniških volitvah. Čeprav uradni izidi še niso bili razglašeni, je prepričan, da bo že v prvem krogu prejel več kot 50 odstotkov glasov, je dodala Milinković.

Izidi kažejo na veliko polarizacijo turške družbe. "Naslednja dva tedna bosta verjetno najdaljša dva tedna v v zgodovini Turčije. Veliko se bo dogajalo. Pričakujem, da lahko velike pretrese na borzi v Carigradu, tudi vrednost nacionalne valute bo precej nihala. V drugem krogu bo imel Erdogan prednost, saj se je njegovo zavezništvo v parlamentu odrezalo bolje kot opozicijsko," je dejal Hakan Akbas iz svetovalne družbe Strategic Advisory Services.

Tretji kandidat, nacionalist Sinan Ogan, je zbral 5,3 odstotka glasov, a bi bilo lahko to, koga bo v drugem krogu podprl, odločilno. Ogan je dejal, da bo v drugem krogu podprl Kilicdarogluja, a le, če ne bo popuščal prokurdski stranki.

V katero smer se bo obrnila država?

Kdo bo zmagal na predsedniških volitvah, bo močno vplivalo na to, v katero smer se bo država v prihodnjih letih razvijala. Erdogan, ki je na oblasti od leta 2002, velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, po drugi strani pa ima več evropskih in bližnjevzhodnih voditeljev z njim zapletene odnose. Najbližje ni niti administraciji ameriškega predsednika Joeja Bidna. Erdogan je turški voditelj z najdaljšim stažem v zgodovini države. Turčijo je naredil za pomembnega igralca na svetovnem prizorišču ter dokončal več velikih projektov, kot so novi mostovi in letališča, ter okrepil vojaško industrijo. Po drugi strani pa v državi rastejo življenjski stroški, inflacija je visoka. Poleg tega mu mnogi zamerijo počasen in neučinkovit odziv na potres, ki je na jugovzhodu Turčije terjal več kot 50.000 življenj.

Kilicdaroglu po drugi strani obljublja, da bo po letih državne represije obnovil demokracijo, okrepil institucije, ki so pod Erdoganom izgubile avtonomijo, in izboljšal odnose z Zahodom.

V parlamentu večina Erdoganovemu zavezništvu, a manjša kot do zdaj

V nedeljo so potekale tudi parlamentarne volitve. Za 600 poslanskih sedežev se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. Po delnih neuradnih izidih se večina še naprej obeta Erdoganovi konservativni islamistični Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP. AKP je prejel 35 odstotkov glasov, kar je najslabši izid stranke po letu 2002, saj je od takrat vedno prejela najmanj 40-odstotno podporo. Če bo ostalo pri tem, bo AKP imel 267 poslancev, 28 manj kot v tem sklicu, a skupaj z zavezništvom treh strank bi jih lahko dobili še 56, kar bi pomenilo, da bi s 323 sedeži imeli večino.

Opozicijsko zavezništvo pod vodstvom Kilicdaroglujeve stranke CHP je doseglo 35,18 odstotka, na tretje mesto pa se je s približno 10 odstotki glasov uvrstilo Zavezništvo za delo in svobodo, ki združuje več levih strank in prokurdsko stranko HDP.

Ovse: Erdogan imel kljub dobro vodenim volitvam neupravičeno prednost

Nedeljske parlamentarne in predsedniške volitve v Turčiji je zaznamovala visoka volilna udeležba, toda po mnenju mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je imel trenutni predsednik Erdogan s svojo vladajočo stranko AKP kljub dobro vodenim volitvam neupravičeno prednost.

Mednarodni opazovalci so v današnji izjavi zapisali, da so bile volitve v Turčiji sicer dobro vodene in so volivcem ponudile izbiro med resničnimi političnimi alternativami, vendar so vladajoče strukture nekatere opozicijske politike in stranke ter civilno družbo in neodvisne medije ovirale pri udeležbi na volitvah, saj so omejevale temeljne svoboščine zbiranja, združevanja in izražanja.

Skupna opazovalna misija Urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Parlamentarne skupščine Ovseja in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) je ugotovila tudi, da pravni okvir Turčiji ne zagotavlja popolne podlage za izvedbo demokratičnih volitev.

"To so bile sicer konkurenčne, vendar še vedno omejene volitve, saj je kriminalizacija nekaterih političnih sil, vključno s pridržanjem več opozicijskih politikov, preprečila popoln politični pluralizem in ovirala pravice posameznikov, da bi kandidirali na volitvah. Politično vmešavanje v volilni proces ni v skladu z mednarodnimi zavezami Turčije," je dejal koordinator in vodja opazovalne misije Ovseja Michael Georg Link.

Na povabilo prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) pa je v Turčijo kot del mednarodne misije evropske Levice odšla članica Levice Valentina Škafar. Svoje naloge je opravljala v mestu Van v istoimenski provinci na skrajnem vzhodu Turčije, ki jo sestavlja pretežno kurdsko prebivalstvo.

V pogovoru za STA je povedala, da je bila v Turčiji prisotna kot članica neakreditirane misije, ki je bila v primerjavi z uradnimi opazovalci misije Ovseja sicer dokaj omejena, kar zadeva pristojnost, pa tudi samega dostopa do volišč.

Toda po njenih besedah se je članom prokurdske stranke HDP zdelo pomembno, da je mednarodnih opazovalcev na volitvah čim več, predvsem v vzhodnem delu države, kjer živi veliko Kurdov, saj sta tam represija in omejevanje političnega delovanja pogosta praksa.

Povedala je, da si je njena delegacija ogledala štiri volišča, pri čemer so na vseh opazili močno povečano prisotnost vojske in policije. Pripadniki obeh so po njenih besedah stali neposredno ob volilnih skrinjicah, čeprav bi morali biti v skladu s pravili nekoliko oddaljeni od njih.

Dejala je, da neposrednega nadlegovanja ali napadov niso opazili, so pa policisti dva člana delegacije evropske Levice priprli, nekatere so zasledovali, po njenih besedah sta policija in vojska s svojo prisotnostjo dosegli psihološki učinek nelagodja med prebivalstvom.

Čestitke iz Bruslja

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta čestitala Turkom za visoko volilno udeležbo v nedeljskem prvem krogu predsedniških in parlamentarnih volitev. Na izid so se odzvali tudi v Kremlju, od koder so sporočili, da ne glede na izid volitev pričakujejo poglobitev odnosov s Turčijo.

"To je zelo jasen znak, da so Turki zavezani uresničevanju svojih demokratičnih pravic, da gredo volit, in da cenijo demokratične institucije," je povedala von der Leyen o prvem krogu turških predsedniških in parlamentarnih volitev. Tudi Michel je čestital državljanom Turčije za volilno udeležbo, ne on ne von der Leyen pa ob tem nista spregovorila o dolgoletnih prizadevanjih Ankare za članstvo v Evropski uniji.

Kilicdaroglu se je pred volitvami zavezal, da bo ob morebitni zmagi izboljšal odnose z Brusljem z namenom ponovnega zagona prizadevanj za članstvo. "Volitve so še vedno odprte. Videti moramo, kako bo v drugem krogu, kar bomo zelo pozorno spremljali," je danes še dejala von der Leyen.

Medtem so se na izide odzvali tudi v Moskvi in izrazili pričakovanje poglobitve odnosov med državama, ne glede na zmagovalca volitev. "Z veliko pozornostjo in zanimanjem spremljamo novice, ki prihajajo iz Turčije. Spoštovali bomo izbiro turškega ljudstva," je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da v Moskvi v vsakem primeru pričakujejo nadaljevanje in poglobitev sodelovanja med državama.