Zdi se, da so nedeljske predsedniške volitve v Turčiji že odločene, zmaga v drugem krogu se nasmiha Redžepu Tajipu Erdoganu. Njegov protikandidat Kemal Kiličdaroglu je v minulih dveh tednih tudi z izjavami o izgonu vseh beguncev ubral populistično pot, kar je po oceni Farisa Kočana s Fakultete za družbene vede napaka. Kot je povedal v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija, bi moral Kiličdaroglu ohranjati tempo socialdemokracije: "Naredil pa je ravno nasprotno, ker je skušal pridobiti bazo znotraj desne sredine. S tem se se je znašel v polju, kjer volilcev zanj ni, hkrati pa si je škodoval tudi v odnosu do opozicijskih strank, ki pričakujejo takšne izjave od vladajoče AKP oziroma Erdogana." Sicer so v Turčiji po Kočanovih besedah volitve nepoštene. Tudi tokrat je po Kočanovih besedah vladala politika strahu, nekateri člani volilnih komisij so bili pretepeni in politi z vrelo vodo. Pa vendar v Turčiji poudarjajo svobodno voljo pri odločanju, tudi udeležba je visoka: "Mahinacije se dogajajo vsakodnevno, vselej pa poudarijo, da je Turek kot posameznik ponosen in ponosno izkoristi svojo pravico, da voli, volilni listič rad tudi fotografira in sam legitimira volitve."

Inflacija in počasen odziv na potrese

Pred volitvami sta visoka inflacija in neustrezen odziv na potrese veljala za točki, ki bi utegnili zamajati Erdoganov položaj, a se kljub temu zdi, da mu vse to ni veliko škodovalo. "Po eni strani gre za »zgodbičenje« o tem, kaj Erdogan pomeni: 20 let je na oblasti, ljudje imajo občutek, da ga poznajo in da on njih pozna. Gre za »upravljanje s percepcijo« - med potresi so vsi videli, da turška oblast ne deluje, kot bi morala. Ampak veliko jim je pomenilo, ko se je Erdogan pokazal tam, češ da se trudi. Kako mu je to uspelo ustvariti tak vtis? Tako da je podjarmil celotno medijsko krajino in s tem narativo. Kar se tiče ekonomije pa ima Erdogan kot ostali populisti neortodoksen pogled na nekatere stvari, ki so del zdrave kmečke pameti: obstaja logika, da z zviševanjeb obrestnih mer zajeziš inflacijo, on pa je šel v drugo smer: nižal je obrestne mere in si s tem pomagal na volitvah." Kot dodaja Kočan, je pomembno tudi, kako je Erdogan predstavil Kiličdarogluja: kot podtaknjenca Zahoda in kot nekoga, ki ni lik stabilnosti v bližnjevzhodnem okolju. "Erdogan po drugi strani predstavlja stabilnost."

Kakšna bo turška zunanja politika po volitvah?

Turčija je članica zveze Nato, po drugi strani pa je tesno povezana z Rusijo. Kočan ocenjuje, da je turška zunanja politika izrazito taktična, strateško partnerstvo z Rusijo bi v tem smislu ostalo ne glede na to, kdo bi zmagal. "Če bi zmagal Kiličdaroglu, bi šle skozi kakšne sankcije proti Rusiji, kaj več pa ne. Erdogan bo pa verjetno ohranjal svojo držo nekoga, ki sedi na dveh stolih: poglablja odnose z Rusijo in si na drugi strani prizadeva za mir. Študije kažejo, da si 80 odstotkov Turkov želi ohranjanja nevtralne drže in to mora upoštevati politična elita, če želi ohranjati oblast."

Z dr. Farisom Kočanom se je pogovarjal Matej Hrastar. Naročite se na podkast: