Po več kot desetletju na čelu vlade je Erdogan pred poslanci prisegel za 12. predsednika države, potem ko je 10. avgusta zmagal na prvih neposrednih predsedniških volitvah.

60-letni Erdogan bo na položaju nasledil Abdulaha Güla, s katerim sta skupaj ustanovila vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Takoj po prisegi je za svojega začasnega naslednika na premierskem položaju imenoval dozdajšnjega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja, ki bo kabinet vodil do imenovanja nove vlade, kar se bo predvidoma zgodilo v petek.

V prisegi je obljubil, da bo zavezan ustavi, vladavini prava, demokraciji, načelom reform Atatürka in načelom laične republike.

Pred prisego so iz parlamenta odšli poslanci opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP), ki Erdoganu očitajo kršitve ustave, ker takoj po zmagi na predsedniških volitvah, na katerih je pobral 52 odstotkov glasov, ni odstopil s čela vlade. Člani druge opozicijske stranke, Stranke nacionalistične akcije (MHP), pa Erdoganu ob prisegi niso zaploskali.

Za več moči predsedniku
Predsedniški položaj je bil do zdaj v veliki meri ceremonialen, a namerava Erdogan to spremeniti in si podeliti več pooblastil, s tem pa tudi večjo politično moč. Sam je že napovedal reformo ustave, s katero bi uvedli predsedniški sistem.

"Turška pot v EU je strateški cilj in se bo nadaljevala odločneje," je dejal v inavguracijskem govoru in napovedal, da bodo med njegovimi prednostnimi nalogami tudi demokratične reforme in mirovni proces za končanje treh desetletij konflikta s kurdskimi uporniki.

V sredo je v poslovilnem govoru članom svoje stranke dejal, da njegova selitev v predsedniško palačo pomeni rojstvo nove Turčije. Čeprav mora kot predsednik države zapustiti stranko, pa bo nadaljeval njeno misijo, da Turčijo povzdigne na status regionalne velesile.

Vzpon Turčije
V desetletju njegovega vladanja je Turčija kar potrojila obseg gospodarstva in postala vse pomembnejši politični dejavnik na Bližnjem vzhodu, še posebej v času arabske pomladi, ko se je Erdogan postavil na stran ljudskih vstajnikov. Zaradi njegove vnete podpore prebivalcem Gaze, si je prislužil naklonjenost Palestincev, a ohladitev odnosov z nekdanjim zaveznikom Izraelom.

Na večerni slovesnosti ob prisegi so bili prisotni predstavniki okoli 90 držav iz Azije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Evrope, a brez voditeljev zahodnih velesil, ki na Erdogana gledajo s kančkom dvoma, potem ko je lani nasilno zadušil protivladne protestnike, ki so mu očitalo avtokratsko vodenje države.

Protesti v Carigradu
V Carigradu je proti prisegi Erdogana za predsednika države protestiralo okoli 200 ljudi, ki jih je policija razgnala s solzivcem in vodnim topom. Protestniki so se zbrali na trgu Taksim in vzklikali gesla proti Erdoganu.