V pogovorih s kolegi in drugimi v New Yorku je slovenski zunanji minister Karl Erjavec prišel do sklepa, da je šlo pri dosedanjih neformalnih glasovanjih v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) bolj za taktiziranje vseh 15 držav, tako da se bo šele 6. oktobra zares pokazalo kako in kaj. Takrat se bo prvič glasovalo z barvnimi glasovnicami in vsi v Varnostnem svetu bodo lahko videli, kako se je kdo odločil. Pri tem je najbolj pomembnih pet glasovnic, ki jih bodo oddale stalne članice.

"Ta kandidatura je predvsem pomembna v smislu promocije Slovenije. Dobro je, da je Danilo Türk velik poznavalec ZN-ja, ima izkušnje kot pomočnik Kofija Annana, kot bivši predsednik države, in če ne drugega, ime Slovenije in Danila Türka kroži v vseh teh pogovorih z vsemi ministri, ki so v Varnostnem svetu. Vsi ostali gotovo povsod omenjajo Danila Türka kot kandidata, ki ima določene možnosti, kar zadeva reference in strokovnost. Jasno pa je, da bo to na koncu povsem politična odločitev stalnih članic Varnostnega sveta," je dejal Erjavec.

Rusija vztraja pri kandidatu iz Vzhodne Evrope
Za zdaj je zanesljivo le to, da Rusija vztraja pri tem, da Ban Ki Muna prihodnjega januarja na položaju nasledi nekdo iz Vzhodne Evrope. Volja ZDA, Velike Britanije, Francije in Kitajske pa je bolj ali manj neznana. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je Erjavcu na dvostranskem sestanku to ponovno zagotovil. "Rusija v tem kontekstu vidi Türka kot močnega kandidata in je v tistem ožjem izboru," je dejal Erjavec in hkrati poudaril, da je ključnega pomena, kdo od kandidatov iz Vzhodne Evrope bo 6. oktobra dobil največ podpore.

Slovenski kandidat ima podporo pri številnih nestalnih članicah, kot sta na primer Senegal in Angola. Erjavec je dobil zagotovila, da bosta obe državi Türka še naprej podpirali. Tudi kolega iz Nove Zelandije mu je med drugim povedal, da se bosta slišala, če bo na primer obveljalo stališče, da mora biti kandidat nujno iz Vzhodne Evrope. Pobuda, da mora Ban Ki Muna naslediti ženska, pa naj bi izgubila uvodni naboj.

Dobri slovensko-ruski odnosi
Erjavec in Lavrov sta govorila o dvostranskih odnosih in ruski minister je izrazil zadovoljstvo nad obiskom predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji, predvsem ker so ga zelo toplo sprejeli. Govorila sta tudi o Putinovem povratnem vabilu predsedniku Borutu Pahorju prihodnje leto v Rusiji in podpisala program političnih konzultacij med ministrstvoma.

Dotaknila sta se tudi gospodarskega sodelovanja, pri čemer Rusijo zanimajo vlaganja v Slovenijo, med drugim v drugi tir, ljubljansko toplarno in turizem. Na področju kulture pa se nadaljuje sodelovanje glede spomenikov in muzejev iz obdobja druge svetovne vojne.

Erjavec se je udeležil tudi sestanka zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude ter tradicionalne transatlantske večerje, ki jo je gostil ameriški državni sekretar John Kerry, kjer so govorili o prihodnosti čezatlantskih odnosov, v kontekstu brexita, sodelovanju EU-Nato ter o odnosih na relaciji Nato-Rusija-Ukrajina.