ETA - za večino teroristična organizacija, za nekatere osvobodilna vojska - se v svojem boju za neodvisno Baskijo sklicuje na Kosovo. Foto: EPA
ETA - za večino teroristična organizacija, za nekatere osvobodilna vojska - se v svojem boju za neodvisno Baskijo sklicuje na Kosovo. Foto: EPA
Mednarodna skupnost si je dolgo prizadevala najti rešitev, sprejemljivo tako za Beograd kot Prištino. Ker ji to ni uspelo, namerava Kosovo ob podpori ZDA in večine zahodnih držav kmalu razglasiti neodvisnost. Foto: Reuters
Alex Salmond, škotski nacionalist
Maja 2007 je na volitvah članov regionalnega parlamenta na Škotskem slavila nacionalna stranka, ki je napovedala referendum za neodvisnost leta 2010. Foto: EPA

ETA, ki jo EU ima za teroristično organizacijo, trdi, da njen boj "ni utopija" in kot primer navaja Kosovo in Škotsko. "Baski imamo pravico do svojega razvoja", piše ETA v časopisu Gara, ki ga poleg nekaterih drugih uporablja za prenašanje svojih sporočil ali objavljanje izjav. ETA je odgovorna za 819 umorov v Španiji v zadnjih 40-ih letih, odkar si prizadeva za neodvisnost Baskije.

Kosovo se namerava kmalu odcepiti od Srbije, Škotska pa leta 2010 izvesti referendum o neodvisnosti od Velike Britanije. Tudi baskovski voditelji si želijo do leta 2010 organizirati referendum o neodvisnosti te španske regije.

Zatiranje Baskije pod Francom
Baskija je kot politična enota prvič nastala leta 1936, ko so se tri od štirih tradicionalnih baskovskih pokrajin - Biskaja, Araba in Gipuzkoa - združile pod enotno upravo z začasnim sedežem v Bilbau.

Po porazu republikanskih sil v španski državljanski vojni so Baski izgubili svojo avtonomijo, sledilo pa je obdobje zatiranja baskovskega jezika in kulture pod diktaturo generala Franca. Po njegovi smrti leta 1975 so se začela pogajanja za obnovitev avtonomije.

Široka avtonomija za Baskijo
Baskovski nacionalisti so zahtevali, da se vse štiri baskovske pokrajine združijo v enotno avtonomno skupnost s sedežem v Pamploni, a se to ni zgodilo. Baskija (brez Navare) je leta 1979 dobila široko avtonomijo in ima lastni parlament, vlado in predsednika, ki izvajajo pristojnosti na skoraj vseh področjih notranje politike razen sodstva. Baskija ima tudi lastne policijske enote.

Kosovo, Baskija, Flandrija, Abhazija ...
Napoved ETE, da se bo zgledovala po Kosovu, potrjuje skrbi nekaterih držav, ki se same spopadajo s separatističnimi težnjami na svojem ozemlju. Poleg Baskije ima v Španiji težnje po večji avtonomiji tudi bogata Katalonija, zadnje čase pa se veliko govori tudi o Flandriji, nizozemsko govorečem delu Belgije, ki vedno glasneje omenja odcepitev.

Na precedenčni primer Kosova se v prihodnje utegnejo sklicevati še moldavska Transdnestrija, Abhazija in Južna Osetija v Gruziji, Kurdistan v Iraku ter Zahodna Sahara v Maroku.

T. V.