Dokončnega dogovora niso dosegli, evropski komisar za širitev Johannes Hahn pa je sporočil, da je nad odnosom nekaterih strank "zelo razočaran".

Makedonski politični voditelji so se 2. junija dogovorili, da bodo aprila 2016 izvedli predčasne parlamentarne volitve, s katerimi bi poskusili rešiti globoko politično krizo, v kateri je država že več mesecev. Pogovori v Bruslju so bili namenjeni določitvi podrobnosti glede izvedbe volitev, pa tudi glede potrebnih reform.

Glavno sporno vprašanje je bila organizacija vlade, ki bo organizirala volitve. Na pogovorih, ki so trajali več kot 12 ur, je po navedbah makedonskih medijev vodja opozicijskega SDSM-ja Zoran Zaev vztrajal pri zahtevi, da mora premier Nikola Gruevski čim prej odstopiti in da mora volitve pripraviti prehodna vlada. Gruevski naj bi na drugi strani privolil v rešitev, da bi na položaju ostal do začetka leta 2016.

Eden izmed predlogov, ki prav tako ni dobil podpore, je

bil, da bi oblikovali tehnično vlado, katere podpredsednika bi bila Gruevski in Zaev.

Na pogovoru tudi albanska manjšina
Na pogovoru sta ob omenjenih sodelovala tudi voditelja albanskih strank v Makedoniji, Demokratske unije za integracijo (DUI) Ali Ahmeti in Demokratske stranke Albancev (DPA) Menduh Thaci. Poleg Hahna pa sta se jih udeležila tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) in ameriški veleposlanik v Skopju Jess Baily.

Da niso dosegli končnega dogovora, je prvi tvitnil Hahn, ki je še dodal, da je "zelo razočaran nad pomanjkanjem odgovornosti nekaterih". Tudi iz Evropske komisije so nato sporočili, da so bili pogovori "odprti in izčrpni", a niso prinesli rešitve.

"Evropska unija poziva vse stranke - v interesu njihove države in državljanov -, da brez odlašanja najdejo trajen politični kompromis in v ta namen predstavijo konkretne predloge, pri čemer naj izhajajo iz dogovora, že doseženega 2. junija v Skopju," so zapisali. Nujno je tudi treba izvesti dogovorjene reforme, saj je to nujno za napredek države na njeni evro-atlantski poti, so še dodali.

Medsebojno obtoževanje
Voditelja dveh največjih makedonskih strank, vladne VMRO-DPMNE Gruevski in glavne opozicijske SDSM Zaev sta se danes medsebojno obtoževala za neuspeh pogovorov v Bruslju.

Gruevski je Zaeva obtožil, da se boji volitev, ker se zaveda, da jih bo izgubil. "Da bi uresničili dogovor o volitvah, bi se morali dogovoriti o njihovi organizaciji. Zaev beži od volitev. Postavlja takšne pogoje, za katere vnaprej ve, da se o njih ni mogoče dogovoriti. Zato ker njegov cilj ni, da bi prišli do dogovora," je dejal.

Zaev pa je vztrajal, da je "nerazumno in nelogično, da Gruevski, ki je ustvaril krizo, ostane na čelu vlade, ki mora organizirati in izvesti predčasne volitve", saj te tako ne morejo biti demokratične. Vztraja pri odstopu Gruevskega.

Maja Kocijančič, tiskovna predstavnica Hahna, je danes sporočila, da Hahn ne načrtuje novega srečanja z makedonskimi politiki in da zdaj čaka na njihovo potezo. Izpostavila je, da morajo politični voditelji štirih najvplivnejših strank v Makedoniji prevzeti odgovornost in pripraviti kompromisni predlog za izhod iz krize.

Makedonske voditelje je pozvala, naj predstavijo konkretne predloge na podlagi okvirnega dogovora iz 2. junija. Po njenih besedah so nekateri ključni elementi že dogovorjeni, kot enega ključnih še odprtih vprašanj pa je označila precizno organizacijo vlade, ki bi morala pripraviti volitve.

Makedonija je v politični krizi od parlamentarnih volitev aprila 2014. Opozicijska stranka SDSM je po parlamentarnih volitvah vladajoči VMRO-DPMNE očitala volilne poneverbe in od takrat dalje bojkotira delo parlamenta.

Ob začetku leta pa se je kriza še poglobila zaradi prisluškovalne afere. Opozicija je obtožila vlado, da je prisluškovala telefonskim pogovorom 20.000 ljudi, med drugim politikom in novinarjem. Prav tako so vladi očitali korupcijo in prikrivanja umora. Vlada je nato obtožila vodjo Zaeva, da je vohunil in poskušal destabilizirati državo.

Razmere so se maja dodatno zaostrile, ko se je policija v Kumanovu spopadla z oboroženo skupino etničnih Albancev, katere člani so bili večinoma s Kosova. Ubitih je bilo 18 ljudi, vključno z osmimi policisti. Sprožile so se nove bojazni zaradi etničnih napetosti v državi.