Prva država, ki je zaznala zmanjšano dobavo plina, je bila Italija. V torek je tako dobila deset odstotkov, v četrtek pa že dvajset odstotkov manj ruskega plina.
Ruski plinski velikan Gazprom je za 30 odstotkov zmanjšal dobavo plina tudi v Avstrijo in na Slovaško, na Poljsko pa za sedem odstotkov. Češki distributer RWE Transgaz je zaznal nekajodstotno nižjo dobavo plina. Posledice dobave plina, zmanjšane za več kot 30 odstotkov, so občutili tudi v Bolgariji, Grčiji in Turčiji.

Poljski plinski distributer PGNiG je že pred zmanjšano dostavo ruskega plina začel zniževati dobavo plina trem velikim industrijskim obratom. Med njimi je tudi največja poljska naftna družba PKN Orlean. Za ta korak naj bi distributer odločil zaradi hudega mraza, ki je zajel državo, in posledično povišane porabe energije. S tem dejanjem naj bi prisilil državo, da bi ta začela porabljati državne zaloge.

Slovaški distributer SPP je ljudi pomiril, da se jim ni treba vznemirjati, saj naj bi v primeru pomanjkanja za pomoč zaprosili Avstrijo in Češko, ki pa, ironično, tudi sami dobivata manj plina.

Po pisanju EU Observerja bi se lahko odnosi med Rusijo in Ukrajino znova zaostrili. Vzporednice med letoma 2012 in 2009 so se pojavile, ko je Gazprom v četrtek znova obtožil Ukrajino, da na mejah z EU-jem "krade" plin. Predsednik Gazproma Alexander Medvedev je dejal, da gre skozi Ukrajino 60 milijard kubičnih metrov plina letno, "kar je količinsko mnogo nad mejo, ki smo jo zapisali v pogodbo". Obtožbe so v ukrajinskem Naftogazu že zanikali.

Po neuradnih govoricah pa naj bi imeli v Gazpromu organizacijske težave, saj naj bi bilo povpraševanje po plinu previsoko, plin pa potuje po ceveh do končnih uporabnikov predolgo.