Italija je v načrtovanje mostu vložila že skoraj milijardo evrov, a temeljnega kamna še ni. Toda minister za infrastrukturo Matteo Salvini zdaj trdi, da se bo gradnja sedem milijard evrov vredne investicije začela prihodnje leto, promet pa naj bi stekel čezenj leta 2030.

Najdaljši viseči most na svetu bo imel 3400 metrov dolg lok in dva 400-metrska nosilna stebra. Imel bo šestpasovno cestišče in dva tira hitre železnice po sredini.

Ko bo dokončan tudi preostanek hitre železnice po Kalabriji in Siciliji, bo vožnja z vlakom od Rima do Palerma trajala pet ur in pol, in ne zdajšnjih 12 – tako pristojni minister Salvini pretekli teden za televizijo RAI.

Na Nacionalnem svetu gradbenih inženirjev trdijo, da bo novi most prenesel potrese magnitude 7,1 po Richterjevi lestvici. Pri projektiranju in gradnji bodo sodelovali s posebno delovno skupino, ki jo vodi Edoardo Cosenza.

"Takšni mostovi niso zelo občutljivi za potrese. Tudi če bi se Kalabrija in Sicilija premaknili za meter ali dva vsaksebi, se to pri trikilometrskem mostu ne bi poznalo. Večji izziv je odpornost proti vetru," nam je povedal Cosenza.

Delo tudi za ladjedelnico v Tržiču

Izhodišče projekta naj bi bil desetletje star načrt za klasični viseči most. Toda po izkušnji z gradnjo tretjega mostu čez Bospor inženirji ne izključujejo hibridne tehnike visečega mostu s poševnimi zategami.

Odločitev vlade naj bi znova aktivirala tako javno podjetje kot konzorcij zasebnikov Eurolink, ki ga vodi največji italijanski gradbinec Webuild. Po starih načrtih naj bi ta kot koncesionar mostu tudi financiral gradnjo; minister Salvini pa ne izključuje javno-zasebnega partnerstva.

Gradnja naj bi zagotovila do 100.000 novih delovnih mest – tudi v ladjedelnici v Tržiču, kjer so najbolj usposobljeni za izdelavo zahtevnih konstrukcijskih elementov.