Francoski predsednik Emmanuel Macron je opravil uspešen telefonski pogovor z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in predsednikom Azerbajdžana Ilhanom Alijevim o stanju v Gorskem Karabahu. Sprtima stranema je predlagal nov pristop k pogovorom s skupino Minsk, ki deluje znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

"Pripravljeni smo sodelovati z državami, ki sopredsedujejo OVSE-jevi skupini iz Minska, da se vzpostavi režim premirja, ki bo temeljil na dogovorih iz let 1994–1995," so sporočili z armenskega zunanjega ministrstva. T. i. skupini iz Minska sopredsedujejo ZDA, Francija in Rusija. Pod okriljem te skupine sicer že od leta 1992 potekajo mirovni pogovori o Gorskem Karabahu.

Pašinjan: Razmere so resnejše kot leta 2016

Armenski premier Pašinjan medtem poudarja, da so razmere v Gorskem Karabahu veliko resnejše kot ob spopadih leta 2016. "Ustrezneje bi bilo, če bi jih primerjali z dogajanjem leta 1915, ko je bilo v prvem genocidu 20. stoletja pobitih več kot 1,5 milijona Armencev," je dejal Pašinjan v pogovoru za francoski časopis Le Figaro, objavljenem v četrtek zvečer. "Turčija, ki še naprej zanika preteklost, gre znova po genocidni poti," je še poudaril.

Pričakovati je, da bodo trditve armenskega premierja razburile Ankaro. Turčija sicer priznava, da so bili med prvo svetovno vojno v spopadih s turško vojsko ubiti številni Armenci, a trdi, da jih je bilo znatno manj, kot trdi armenska stran, in poudarja, da ni šlo za organizirane poboje in genocid.

Pašinjan: Turška letala bombardirajo civiliste

Pašinjan je v pogovoru za francoski časopis še dejal, da ima dokaze, da so turški častniki neposredno sodelovali v azerbajdžanski ofenzivi v Gorskem Karabahu. "Za bombardiranje območij s civilisti v Gorskem Karabahu uporabljajo brezpilotna letala in turška vojaška letala F-16," je poudaril.

Armenski premier je pred tem dejal, da je Turčija na območje napotila več tisoč sirskih plačancev. "Svet se mora zavedati, kaj se tu dogaja," je še poudaril.

Pašinjan tudi trdi, da je Armenija v pokrajinah blizu glavnega mesta Erevan sestrelila štiri brezpilotna letala. "Štiri brezpilotna letala so bila v armenskem zračnem prostoru v pokrajinah Kotajk in Gegarkunik, armenske sile protizračne obrambe pa so jih uničile," je na družbenih omrežjih sporočil Pašinjan.

Skupno naj bi umrlo 150 armenskih vojakov

V Gorskem Karabahu od nedelje potekajo spopadi med armensko in azerbajdžansko vojsko, najhujši po letu 2016. Obe državi sta tam razglasili vojne razmere. Armenska tiskovna agencija Armenpress je poročala o novih smrtnih žrtvah spopadov, v zadnjem dnevu je umrlo še 54 armenskih vojakov, skupno 150. Armenija je v četrtek potrdila 127 smrtnih žrtev, med njimi naj bi bilo 23 civilistov, ob čemer trdi, da so njene sile ubile 130 azerbajdžanskih vojakov.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa trdi, da so njihove sile ubile 2300 karabaških separatistov in med drugim uničile 130 tankov. Poročajo tudi o 16 mrtvih civilistih, podatkov o mrtvih vojakih ne razkrivajo.

Armenske oblasti so tudi sporočile, da so azerbajdžanske sile danes napadle mesto Stepanakert, glavno mesto Gorskega Karabaha. "Številni civilisti so ranjeni, civilna infrastruktura je poškodovana," je na družbenem omrežju Facebook sporočil tiskovni predstavnik armenskega obrambnega ministrstva Artsrun Hovhanisjan. Podrobnosti o napadih ni navedel.

Ubitih 28 proturških upornikov

Sirski observatorij za človekove pravice pa je sporočil, da je bilo v spopadih v Gorskem Karabahu ubitih tudi najmanj 28 proturških sirskih upornikov, ki so bili med 850 borci Ankari naklonjene sirske frakcije, ki jih je Turčija poslala na območje v boje v podporo azerbajdžanskim silam. Azerbajdžan in Turčija napad zanikata.

Spor glede tega območja, ki si ga lastita obe državi, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Takrat še sovjetska avtonomna pokrajina se je skušala od Azerbajdžana prvič odcepiti že leta 1988, nato so sledili obsežni etnični spopadi. Razseljenih je bilo več kot milijon civilistov, več tisoč ljudi je bilo ubitih.

Leta 1994 je bilo nato sklenjeno premirje, s katerim so se bojne linije načeloma stabilizirale, armenske sile in sile Gorskega Karabaha pa nadzorujejo skorajda celotno območje, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana.

Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade.