Spopadi s tanki in topništvom so potekali ob severni meji obeh držav, med pokrajino Tavuš na severovzhodu Armenije ter okraja Tovuz na severozahodu Azerbajdžana.

V noči s torka na sredo novih spopadov ni bilo, BBC navaja vojaške uradnike obeh držav, ki druga drugo obtožujeta napadov na civiliste v pokrajini Tavuš.

Azerbajdžan navaja, da je v spopadih umrlo enajst njegovih vojakov in civilist. Armenija navaja, da so umrli štirje njeni vojaki.

Spopadi so sprožili mednarodne odzive. Rusija, glavna zaveznica Armenije, in ZDA so nekdanji območji Sovjetske zveze pozvali k miru. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v torek sporočil, da Turčija ne bo odlašala z obrambo Azerbajdžana.

Protestniki zahtevali mobilizacijo in vdrli v parlament
V Azerbajdžanu so spopadi sprožili množične proteste v noči s torka na sredo. Tamkajšnji mediji navajajo število 30.000 udeležencev, kar bi bil največji protest zadnjih nekaj let. Udeleženci shoda so vzklikali "Karabah je Azerbajdžan!" in "Mobilizacija!".

Manjše število protestnikov je v prestolnici Baku vdrlo v parlament, kjer so razbili okna in lestence, preden so jih odstranile varnostne sile. Policija je protestnike pred parlamentom razgnala z uporabo vodnih topov in solzivca.

Azerbajdžansko notranje ministrstvo je obsodilo proteste. Sporočili so, da je bilo aretiranih sedem ljudi in ranjenih sedem policistov. Množična zborovanja so v obdobju pandemije koronavirusne bolezni 19 v Azerbajdžanu sicer prepovedana.

Spopadi severno od Gorskega Karabaha, območja napetosti med državama
Območje tokratnih spopadov je precej severneje od nedorečene pokrajine Gorski Karabah s približno 150.000 prebivalci, ki je mednarodno prepoznana kot del ozemlja Azerbajdžana, vendar pokrajino nadzirajo etnični Armenci.

Armenija in Azerbajdžan sta med letoma 1988 in 1994 bojevali vojno za pokrajino Gorski Karabah, v kateri je umrlo okoli 30.000 ljudi, na območju pa se pogosto pojavljajo napetosti in incidenti. Zadnja štiridnevna bitka je potekala leta 2016.