Bayrou je dejal, da se zaveda, da bo vodenje vlade v globoko razdeljeni državi brez jasne parlamentarne večine težko. "Vemo, da bo pot dolga," je dejal Bayrou. Meni, da je vsem jasna težavnost naloge, ki mu je bila zaupana, obenem pa tudi, da je mogoče poiskati pot, ki bi prinesla poenotenje namesto delitev.

"Mislim, da je potrebna sprava," je ob odhodu iz vladnega poslopja, kjer trenutno službuje, za novinarje po poročanju časopisa Le Figaro dejal Bayrou.

Ime novega premierja naj bi Macron glede na prvotne napovedi naznanil že v četrtek zvečer, a so pozneje iz Elizejske palače sporočili, da bo to storil danes. Omenjalo se je več imen, poleg Bayrouja med drugim tudi nekdanji zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je po poročanju časopisa Le Figaro ponudbo zavrnil, češ da je prestar.

Macron se je ta teden srečal z voditelji strank, med katerimi ni bilo voditeljev skrajne levice in skrajne desnice. Z njimi je skušal oblikovati široko zasnovano vlado, potem ko je parlament prejšnji teden z nezaupnico odslovil desnosredinsko vlado.

Macron je novega premierja imenoval po tem, potem ko sta levica in skrajna desnica v parlamentu pretekli teden z združenimi močmi vladi njegovega predhodnika Michela Barniera izglasovali nezaupnico.

Barnier je bil k odstopu prisiljen po le treh mesecih na položaju predsednika vlade, do imenovanja nove vlade pa skupaj z ministrsko ekipo opravlja tekoče posle. Njegova manjšinska vlada je prva francoska vlada po letu 1962, ki jo je odnesla nezaupnica. To je vložila in izglasovala opozicija, potem ko je Barnier mimo parlamenta izsilil sprejetje zakona o proračunu.

Bayrou bo po pričakovanjih v prihodnjih dneh oblikoval novo vladno ekipo. Pri tem ga čaka težka naloga, saj tudi nad prihodnjo vlado visi grožnja nezaupnice v parlamentu, kjer nima nobeden od osrednjih blokov absolutne večine. Čaka jo tudi priprava proračuna za prihodnje leto, ki ga Francija za zdaj še nima.

Nepokorna Francija že napovedala vložitev nezaupnice

Vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora Jordan Bardella je po imenovanju sporočil, da njegova stranka ne namerava takoj nasprotovati Bayrouju, vendar pričakujejo, da bo novi premier vzpostavil dialog z drugimi političnimi strankami. "Ta novi premier mora razumeti, da nima večine v parlamentu ... naše meje ostajajo," je dodal.

Vodja komunistov Fabien Roussel je sporočil, da so pripravljeni sodelovati z novo vlado, če ta ne bo uporabila posebnega člena ustave, ki vladi omogoča sprejetje določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. Ta člen je Barnier uporabil, da je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je nato vložila dva predloga nezaupnice.

Socialisti so tako kot že ob predhodnem sestavljanju vlade izključili možnost sodelovanja v novi vladi. Posvarili so, da bi lahko imenovanje Bayrouja "poslabšalo politično in demokratično krizo", a obenem dodali, da ne bodo zahtevali nezaupnice, če se bo premier odrekel uporabi ustavnega člena, ki omogoča sprejetje zakonodaje brez glasovanja v parlamentu.

Skrajno leva Nepokorna Francija že napovedala vložitev nezaupnice, ker novi premier ne prihaja iz vrst levega tabora, ki je na julijskih volitvah osvojil največji delež glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja Zelenih in pomemben glas na francoski levi sredini Marine Tondelier je medtem dejala, da bo njena stranka za zdaj počakala, da pa ne bodo imeli druge možnosti kot vreči premierja, če bo ohranil dosedanjo vladno politiko in ključne ministre dosedanje vlade.

Francois Bayrou sicer velja za podpornika Macrona, odkar je ta leta 2017 postal predsednik Francije. Postal je že šesti premier v času njegovega predsednikovanja.

V preteklosti je zasedal dva visoka vladna položaja. V 90. letih preteklega stoletja je pod premierjem Edouardom Balladurjem vodil ministrstvo za izobraževanje, takoj po Macronovi izvolitvi pa kratek čas pravosodni resor. Prisiljen ga je bil zapustiti, potem ko je bila proti njemu uvedena preiskava zaradi suma zlorabe evropskih sredstev, zaradi katere je bilo na koncu več članov njegove stranke obsojenih na globe in pogojne zaporne kazni.