V televizijskem nagovoru Francozom je Macron zatrdil, da namerava do konca izpeljati svoj predsedniški mandat, ki se konča predvidoma maja leta 2027. "Mandat, ki ste mi ga dali, traja pet let in izpeljal ga bom do konca," je dejal med desetminutnim govorom in dodal, da bo novega premierja imenoval v prihodnjih dneh. Kot je pojasnil, bo ta zadolžen za oblikovanje vlade v "splošnem interesu", katere prednostna naloga bo sprejetje proračuna.

V govoru se je zahvalil Barnieru za njegovo "predanost" in "nepripravljenost obupati" v času, ko je bil na čelu francoske vlade. Kot je dejal, je bil Barnier pripravljen sprejeti izzive, ki jih drugi niso hoteli, za premierja pa ga je imenoval zato, da bi politične stranke pripravil do sodelovanja in oblikovanja vladne koalicije.

Povedal je, da mora francoska vlada sodelovati pri spopadanju z izzivi in pri tem upoštevati interese volivcev.

Glasovanje o nezaupnici je označil za "brez primere" v zadnjih 60 letih, saj sta se po njegovih besedah "skrajna desnica in skrajna levica združili v protirepublikansko fronto". Za nekatere politične skupine je dejal, da so raje izbrale "kaos". "Nočejo graditi, ampak rušiti," je dejal in dodal, da ne razmišljajo o volivcih, ampak želijo le izzvati predsedniške volitve.

Omenil je tudi sobotno ponovno odprtje pariške katedrale Notre-Dame, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Govor je zaključil z besedami: "Naj živi republika, naj živi Francija."

Odstop Barniera sprejet

Pred večernim nagovorom se je Macron v Elizejski palači srečal z Barnierem in sprejel njegov odstop.

73-letni Barnier, desnosredinski politični veteran in nekdanji pogajalec Evropske unije za brexit, se je ob 10. zjutraj odpeljal do Elizejske palače, kjer je Macronu predal odstopno izjavo in predsednik je njegov odstop sprejel.

Kot so v Elizejski palači zapisali v izjavi za javnost, bo "Barnier s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade", medtem ko bo Macron iskal njegovega naslednika.

Poslanci spodnjega doma parlamenta so namreč v sredo zvečer izglasovali nezaupnico njegovi vladi, za katero je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev. Proti njemu sta se obrnila tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP) kot skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Barnier je namreč v ponedeljek izsilil sprejetje zakona o proračunu, saj je uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejetje določenega zakona brez glasovanja v parlamentu.

Barniereva desnosredinska manjšinska vlada je padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Leta 1962 se je v enakem položaju znašel Georges Pompidou. Obenem je Barnier premier z najkrajšim mandatom v sodobni francoski zgodovini.

Ime novega kandidata za premierja že do sobote?

Macron mora zdaj poiskati novega kandidata za premierja, po navedbah tujih medijev bi ga lahko imenoval že do konca tedna, torej še pred sobotno slovesnostjo ob ponovnem odprtju pariške katedrale Notre-Dame, ki naj bi se je udeležil tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Vendar pa bo težko našel kandidata, ki bi ga potrdil razdeljeni parlament. Kot mogoči kandidati se sicer omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin, zdajšnji notranji minister Bruno Retailleau, nekdanji predsedniški kandidat, sredinski François Bayrou, in nekdanji evropski komisar Thierry Breton.

Francoski mediji poročajo, da je vabilo v Elizejsko palačo na popoldanski pogovor z Macronom dobil prav Bayrou, ki sicer velja za tesnega predsednikovega zaveznika.

Franciji se tako znova napoveduje politični kaos, ki državo pretresa že od julijske odločitve predsednika Macrona, da razpiše predčasne volitve, na katerih nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Macron je nato septembra imenoval Barniera za predsednika vlade, kar je bil njegov zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice.

Macron zelo nepriljubljen

Vse glasnejši so tudi pozivi k odstopu Macrona, ki lahko v Elizejski palači sicer ostane do leta 2027. Po neki spletni javnomnenjski raziskavi je 64 odstotkov vprašanih dejalo, da si želijo Macronov odhod.

"Glavni krivec za trenutne razmere je Emmanuel Macron. Razpustitev parlamenta junija in nepodpora vladi sta posledica njegovih potez in velikega razkoraka, ki obstaja med njim in Francozi," je dejala najvidnejša članica Nacionalnega zbora Marine Le Pen.

Macronov odstop bi omogočil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pa pred poletjem prihodnje leto v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v enem letu pa lahko potekajo le enkrat.

Politična in tudi gospodarska negotovost v Franciji se tako še poglabljata. Državi grozi, da bo leto končala brez stabilne vlade in proračuna za leto 2025, čeprav ustava dovoljuje posebne ukrepe po vzoru ZDA, ki bi preprečili zaprtje vladnih uradov.