"Francozi so izrazili potrebo po spoštovanju, enotnosti in pomiritvi," je dejal Barnier v prvem govoru kot premier. Zatrdil je, da se bo kot predsednik vlade odzval na izzive, jezo in trpljenje Francozov, napovedal pa je tudi spremembe in pretrese. "Treba se bo čim bolje odzvati na izzive, jezo, trpljenje, občutek zapostavljenosti in nepravičnosti," je ob nastopu mandata izjavil Barnier in med prednostnimi nalogami navedel šolstvo, varnost, priseljevanje, zaposlovanje in kupno moč. Napovedal je tudi, da bo povedal resnico o francoskem finančnem in ekološkem dolgu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Barniera, nekdanjega pogajalca EU-ja za brexit, predtem imenoval za novega premierja. 73-letni konservativni politik je tako najstarejši premier po letu 1958; pred njim je bil Gabriel Attal najmlajši.

Elizejska palača je v sporočilu za javnost navedla, da je Macron Barnieru podelil mandat za sestavo vlade, ki bi združila politične sile za služenje državi in Francozom.

Imenovanje Barniera je sledilo dolgemu nizu posvetovanj, med katerimi je predsednik v skladu z ustavno dolžnostjo želel zagotoviti, da bi novi premier in vlada izpolnila pogoje za največjo možno stabilnost in zmožnost čim širšega združevanja, so še navedli v sporočilu, ki ga povzemajo francoski mediji.

Parlament brez jasne večine

Barnier, ki prihaja z desnice, natančneje iz vrst desnosredinskih Republikancev, se je kot možni predsednik vlade začenjal omenjati v zadnjih dneh. Zdaj ga mora potrditi še parlament. Če se bo to zgodilo, se bo končalo skoraj dva meseca trajajoče mučno iskanje premierja po julijskih volitvah, ki niso nobenemu taboru prinesle jasne večine. V 577-članskem parlamentu je največ sedežev zasedlo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), a je četverici strank s 193 sedeži zmanjkalo precej glasov do absolutne večine. Te s 166 poslanci nima niti sredinski tabor, združen okrog Macronovega Preporoda. Skrajna desnica z zavezniki je zasedla 142 sedežev.

Od volitev naprej je Gabriel Attal opravljal zgolj tekoče posle. Macron je v zadnjem času tehtal med več imeni za novega premierja, vendar nihče ni zbral dovolj strankarske podpore, da bi lahko zagotovil stabilno vlado.

Prva naloga Barniereve vlade bo sprejetje proračuna za leto 2025, ki pa bi že lahko predstavljalo trd oreh. Če parlamentarne stranke z njegovim predlogom ne bodo zadovoljne, bi lahko kmalu sledilo glasovanje o nezaupnici.

Melenchon: Volitve so bile ukradene ljudstvu

Ali bo to uspelo Barnieru, bo pokazal čas. Je pa skrajno desni Nacionalni zbor, ki je na julijskih volitvah kot posamična stranka dobil največ poslancev, že sporočil, da ne bodo takoj zavrnili Barniera, "če bo izpolnil določene pogoje". Popolnoma drugače so se odzvali pri levičarskem zavezništvu Nova ljudska fronta (NFP), ki je kot blok na volitvah dobilo največ glasov. Jean-Luc Melenchon, vodja Nepokorne Francije, največje izmed štirih strank v zavezništvu, je jezno zatrdil, da so bile "volitve ukradene ljudstvu", poroča BBC. "Namesto da bi premier prihajal iz zmagovalnega zavezništva, je član stranke, ki je bila na volitvah zadnja. To je zdaj v resnici vlada Macrona in Marine Le Pen," je dejal po poročanju BBC-ja. Vse pristaše je pozval k sobotnemu protestnemu shodu.

Medtem ko so Republikanci doslej zavračali sodelovanje v vladi, bi lahko Barnierevo vlado vsaj podprli. Podpora Macronovega tabora naj bi bila medtem zagotovljena.

Bil že zunanji in kmetijski minister

Barnier velja za umirjenega in zmernega politika, ki je poznan v tako Bruslju kot v Parizu. Je zagovornik evropskega povezovanja, njegovi politični pogledi pa so blizu Macronovim. Pri 27 letih je prvič postal francoski poslanec, pozneje pa je bil član več francoskih vlad, med drugim je opravljal delo kot zunanji in kmetijski minister. V tujini je najbolj znan po tem, da je vodil pogovore Bruslja z Združenim kraljestvom o njegovem izstopu iz povezave v obdobju med letoma 2016 in 2021. Leta 2021 je napovedal boj za predsedniški položaj, njegovo glavno vodilo je bilo omejitev priseljevanja v državo. A Republikanci ga niso izbrali za svojega kandidata.

Čestitke iz različnih koncev

Barnieru je že čestitalo več evropskih in svetovnih voditeljev, ki so obljubili, da bodo z njim tesno sodelovali.

"Naši državi sta povezani na zelo poseben način – sta močni partnerici v osrčju Evrope. Veselim se, da bosta naši vladi še naprej sodelovali pri oblikovanju francosko-nemškega prijateljstva v korist naših držav in Evrope," je v izjavi zapisal nemški kancler Olaf Scholz, ob tem pa Barnierju zaželel srečo in uspeh.

"Michelu Barnieru čestitam za imenovanje na položaj predsednika vlade," pa je v objavi na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Vem, da so v njegovem srcu interesi tako Evrope kot Francije, kar dokazujejo njegove dolgoletne izkušnje. Želim mu veliko uspeha pri njegovem novem poslanstvu," je dodala.

Barnieru je čestital tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, s katerim sta sodelovala v času, ko je bil novi francoski premier med letoma 2016 in 2019 v vlogi glavnega pogajalca Evropske unije za brexit. "Ima izredno sposobnost poslušanja in prepričevanja. Zato je, resnici na ljubo, optimalno pripravljen za vlogo predsednika vlade," je dejal.