Volitve nobenemu izmed političnih blokov niso prinesle jasne večine, zato bo katera koli stran težko oblikovala vlado. Po volitvah je odstopil tudi premier Gabriel Attal, ki od takrat opravlja le tekoče posle, zato je Macronova prva naloga, da imenuje novega predsednika vlade.

Macron je v sklopu dvodnevnih pogovorov najprej sprejel predstavnike leve Nove ljudske fronte, ki kot relativna zmagovalka volitev premierski položaj zahteva zase. V 577-članskem parlamentu imajo namreč največ, 193 poslancev, a jim do večine manjka približno sto sedežev. Levo zavezništvo združuje skrajno levico, socialiste, komuniste in zelene.

Castets se vidi kot nosilka rešitve za stabilnost države

Levičarji so Macronu za vodenje vlade predlagali ekonomistko in javno uslužbenko, v javnosti malo znano Lucie Castets, ki je povezana s socialisti. Ob prihodu je dejala, da se vidi kot nosilka rešitve za stabilnost države. "Predsednika smo prišli opomnit na pomen spoštovanja izida volitev in izhoda države iz ohromelosti, v katero je zapadla," je dejala Castets. A 37-letnica na volitvah sploh ni bila izvoljena v parlament in po mnenju strokovnjakov nima veliko možnosti, da dejansko prevzame položaj, poroča BBC.

Po pogovorih pa je Castets dejala, da je Macron razumel sporočilo volivcev, da si želijo spremembo politične smeri v državi. Vodja socialistov Olivier Faure pa je dejal, da Macron ni jasno povedal, kdaj bo izbral premierja, a da bo pri tem hiter.

Nacionalni zbor ne želi v nobeno koalicijo

Macron doslej sicer ni izkazal pretiranega navdušenja nad idejo, da premierski položaj nameni levemu zavezništvu, temveč naj bi bil naklonjen povezovanju njegovega sredinskega tabora, ki je s 166 poslanci zasedel drugo mesto, s tradicionalno desnico.

Sprejel je tudi predstavnike svojega Preporoda in zaveznikov, ki poudarjajo, da volitve niso prinesle jasnega zmagovalca, levi blok pa da je prešibak za oblikovanje vlade. To si sami želijo oblikovati okrog premierja iz ene od sredinskih strank.

Sledilo je srečanje z desnimi Republikanci. Ti so dali vedeti, da ne bodo sodelovali v vladajoči koaliciji. Kot je dejal vodja poslanske skupine stranke Laurent Wauquiez, ne verjamejo v koalicijo, ki združuje ljudi, ki ne razmišljajo enako. Posvaril je tudi, da bodo nasprotovali sodelovanju levičarske Nepokorne Francije v vladi. Če bi bila stranka del vlade, bodo Republikanci podprli glasovanje o nezaupnici, je napovedal.

Pogovori se bodo nato nadaljevali v ponedeljek, ko bo sprejel skrajno desni Nacionalni zbor. Stranka, ki se je nadejala zmage na volitvah, je skupaj z zavezniki zasedla šele tretje mesto s 142 poslanci. Sodelovati ne nameravajo v nobeni od možnih koalicij, temveč oči že usmerjajo v prihodnje volitve v državi, na katerih bodo leta 2027 volili novega predsednika.

Cazeneuve, Bertrand ali kdo drug?

Trenutno obdobje je za Francijo najdaljše brez vlade doslej. Macron je odločitev, da se v njeno sestavljanje ne poda nemudoma po volitvah, utemeljil z olimpijskimi igrami, ki jih je Pariz gostil med 26. julijem in 11. avgustom. Do tega je bilo kritičnih predvsem več predstavnikov opozicije, češ da gre za oviranje demokracije.

Kdaj bi se lahko odločil o novem premierju, Macron ni nakazal, opazovalci pa ime pričakujejo enkrat naslednji teden. Kdorkoli bo imenovan, mora v parlamentu prestati glasovanje o zaupnici. Najpozneje do 1. oktobra mora poleg tega poslancem predstaviti predlog proračuna za leto 2025.

Kot piše BBC, v javnosti kroži več imen, kdo bi lahko postal novi francoski premier, med njimi nekdanji notranji minister, socialist Bernard Cazeneuve, in Xavier Bertrand, ki pripada taboru republikancev.