V drugem krogu volitev nobena stran ni dobila absolutne večine. Francoski časopis Le Monde navaja podatke francoskega notranjega ministrstva, ki kažejo, da bo imela leva Nova ljudska fronta (NFP) 182 poslank in poslancev, sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona pa 168.

Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) bo imel 143 poslancev, čeprav je iz prvega kroga volitev izšel kot jasen zmagovalec z več kot 30 odstotki osvojenih glasov.

Na četrtem mestu so desni Republikanci, ki naj bi imeli 45 poslancev. Za absolutno večino v 577-članskem parlamentu je potrebnih 289 sedežev.

Manjšinska vlada ali širša koalicija?

Po enem od mogočih scenarijev bi lahko NFP oblikoval manjšinsko vlado, po drugem pa širšo, težko delujočo koalicijo.

Nepokorjena Francija (LFI) Jeana-Luca Melenchona, komunisti, Zeleni in socialisti, ki so del Nove ljudske fronte, so ponoči že opravili prve pogovore.

Melenchon je dejal, da bi moral premier priti iz vrst NFP-ja. A levičarski blok nima formalnega voditelja, stranke, ki ga sestavljajo, pa so ob tem razdeljene glede primernega kandidata za premierja.

Voditeljica Zelenih Marine Tondelier, ki je ena od mogočih kandidatk NFP-ja za premierko, je dejala, da bi moral "glede na logiko francoskih institucij Emmanuel Macron uradno povabiti NFP, naj nominira predsednika vlade".

NFP naj bi ta teden predlagal premierja

NFP namerava še ta teden predlagati kandidata za položaj premierja, je napovedal vodja socialistov Olivier Faure. Izbrali ga bodo bodisi s soglasjem bodisi z glasovanjem, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Faure.

Med članicami NFP-ja je posamično najboljši izid dosegel LFI s 75 poslanci, socialisti bodo zasedli 65 sedežev, zeleni 33, komunisti pa devet.

Poslanka LFI-ja Mathilde Panot je danes vztrajala, da v igri za premierja ostaja tudi njihov vodja Melenchon, ki se je večkrat znašel na nasprotnih bregovih s socialisti. "On je tisti, ki je levico naučil, da lahko znova zmaga," je dejala po poročanju časopisa Le Figaro. O tem, ali ga bodo dejansko predlagali, trenutno še poteka razprava v sami stranki, je še dejala.

Macron Attala pozval, naj ostane na položaju

Potem ko je že v nedeljo predsednik vlade Gabriel Attal napovedal, da bo ponudil odstop, ga je Macron pozval, naj ostane na položaju. "Predsednik je Gabriela Attala pozval, naj začasno ostane premier, da bi zagotovil stabilnost države," so sporočili iz Macronovega urada.

Attal je ob napovedi odstopa zatrdil, da bo dolžnosti premierja opravljal, dokler bo to potrebno. "Seveda bom svoje naloge opravljal, dokler bo to potrebno. Drugače ne more biti tik pred datumom, tako pomembnim za našo državo," je dejal, pri tem pa je mislil na začetek olimpijskih iger.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je dejal, da je nujno enotno delovanje vseh sil naroda, ki naj poiščejo odgovor na jezo in upravičene skrbi sodržavljanov, zlasti tistih, ki so glasovali za Nacionalni zbor.

"Vse politične sile, ki verjamejo v tržno ekonomijo, sanacijo javnih financ, energetski prehod, evropsko združevanje in ponovno vzpostavitev avtoritete države, se morajo odreči svojim strankarskim interesom," je pozval. Posvaril je pred finančno krizo in gospodarskim nazadovanjem ter menil, da bi uresničitev programa NFP-ja izničila dosežke zadnjih sedmih let.

Le Pen: Naša zmaga je bila zgolj preložena

Kljub slabšemu izidu od predvidevanj pa je RN vendarle močno povečal število svojih poslancev. V trenutnem sklicu parlamenta jih ima namreč 88.

Dolgoletna voditeljica stranke Marine Le Pen je dejala, da se preobrat dogaja, a se še ni zgodil. "Naša zmaga je bila zgolj preložena," je dejala Le Pen, ki naj bi leta 2027 še četrtič poskusila postati predsednica Francije.

Takšen je bil tudi občutek številnih podpornikov RN-ja na sedežu stranke v Parizu. "Vidim, da naša zmaga prihaja. Ljudje bodo razumeli, da RN ni tako grozen. Verjamem, da se bo to zgodilo leta 2027. Veliko upanja imam in še naprej se bom borila," je dejala 17-letna Elea da Cunha.

Širok: Nacionalni zbor je postal strukturni del francoskega političnega prostora

Skrajna desnica v Franciji sicer ni zmagala, vendar je podvojila število poslancev in se tudi okrepila v Evropskem parlamentu.

"Mislim, da si je treba tukaj vsemu veselju tako imenovane republikanske Francije navkljub naliti čistega vina," je za Dnevnik RTV Slovenija poročala Mojca Širok. "Nacionalni zbor ni več neka obskurna, izolirana politična skupinica, postal je strukturni del francoskega političnega prostora, ki ne bo kar tako izginil." Skupaj z zavezniki je Nacionalni zbor prejel 10 milijonov glasov, združene levičarske stranke pa sedem milijonov.

"Predsednik Macron je leta 2017 podrl francoski povojni dvopolni politični sistem, ko je posrkal socialiste in republikance, ampak posledica njegovega vladanja je ta, da ima Francija danes dva močna ekstrema – na politični levici in na desnici," je še dejala Širok.

Proslavljanje na ulicah

Po nedeljski objavi projekcij izida volitev so si predvsem podporniki levice oddahnili. Na tisoče ljudi se je zbralo na pariškem Trgu republike, kjer so proslavljali uspeh. "Mislim, da je veliko ljudi, kot sem jaz, zadnje tedne slabo spalo in jedlo," je po poročanju Guardiana dejal Charles Domeignoz, 52-letni član Nepokorjene Francije, članice NFP-ja. "Nocoj pa je občutek dober, mar ne?" je dejal.

Podobni shodi so potekali tudi v drugih mestih, kot sta Toulouse in Nantes.

H glasovanju proti Nacionalnemu zboru so med drugim pozivali zgodovinarji, odvetniki in muslimanski voditelji. 10.000 kristjanov je RN označilo za politično silo, ki ne ponuja "ničesar drugega kot manipulacije in iluzije" ter namesto predstavljanja rešitev predstavlja tujce kot grešne kozle.

"Veseli smo, ker ne maramo rasizma," je dejal 40-letni Ali. Dodal je: "RN ni govoril o plačah, upokojevanju, pokojninah. Govoril je samo o tujcih in islamu."

Nacionalni zbor (prej Nacionalna fronta) je v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja ustanovil Jean-Marie Le Pen, oče Marine Le Pen. Stranka je imela med svojimi člani tudi nekdanje pripadnike nacističnih enot SS, zastopala je protijudovska, homofobna in rasistična stališča. Marine Le Pen si je nato leta prizadevala omiliti podobo stranke, ki pa je ohranila sovražnost do priseljencev in muslimanov.

Udarec za Macrona

Izidi so hud udarec za predsednika Macrona. Reuters piše, da bo vloga Francije v EU-ju oslabljena.

Jeseni bo morala nova vlada predstaviti proračun za leto 2025, analitiki pa predvidevajo, da ta ne bo v zadostni meri obravnaval primanjkljaja in dolga, ki znaša 112 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Francoska ustava določa, da naslednjih volitev ne sme biti najmanj leto dni, zato njihova takojšnja ponovitev ni mogoča.