"Macron, iz vsega srca te sovražim," – napis, ki daje jasno vedeti, kakšna je klima v Franciji. Foto: Reuters

"Naša plima se krepi, tokrat se ni dvignila dovolj visoko, a naša zmaga je le preložena."

Danes 55-letna Marine Le Pen je na predsedniških volitvah 2012 izpadla v prvem krogu, leta 2017 in 2022 je prišla v drugi krog. In sinoči se je v hrupu slavja na levi in vzdihov jeznih in razočaranih volivcev na desni, ki so jim prav vse ankete napovedovale zmago, že začela kampanja za zmago Marine le Pen na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2027.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo takrat končal svoj drugi mandat in ob treh čvrstih blokih, sredinskem, pisano levem in skrajno desnem, ki so se ustvarili na francoskem političnem prizorišču, je zdaj mogoče prav vse. Macron je na večer evropskih volitev tvegal in razpustil parlament …Kljub vsem glasnim kritikam doma in v tujini je tvegal.

Sorodna novica Po zmagi levičarskega zavezništva zahtevno sestavljanje vladne koalicije

Nobena anketa ni napovedovala zmage njegove sredinske koalicije in od 9. junija se francoski predsednik zaveda, da ga čaka naporno obdobje kohabitacije. Za Macrona in njegovo politiko niti Nacionalni zbor niti Nova ljudska fronta, ki je sestavljena iz pisane pahljače štirih strank z levega političnega pola, nista prav združljiva partnerja. A s tveganim političnim pokrom mu je uspelo mobilizirati francoske volivce. Razočarane in jezne, pa tudi prestrašene in omahljive.

Sorodna novica Glede izidov francoskih volitev predvsem levo usmerjeni politiki po Evropi izrazili olajšanje

Veliki zmagovalec Macronovega pokra je Jean-Luc Melenchon, voditelj in zvezda koalicije levih strank Nova ljudska fronta, ki je takoj po zaprtju volišč in objavi izidov vzporednih volitev sporočil, da mora Macron oditi ali pa imenovati predsednika vlade iz vrst leve koalicije. V obdobju francoske pete republike, torej od leta 1958, je Francija preživela tri obdobja kohabitacije, torej obdobja, ko sta predsednik vlade in predsednik vsak svoje politične barve. Dve kohabitaciji sta bili v mandatu predsednika Mitterranda, ena v mandatu predsednika Chiraca. Dejstvo je, da v skladu s francosko ustavo ob kohabitaciji francoski predsednik izgubi precej moči, ključna politična moč v državi se preseli na os premier–parlament. V časopisu Le Monde so na sredini junija takoj po evropskih volitvah jasno zapisali, da kohabitacija francoskega predsednika potisne v sekundarno vlogo.

Francoskega predsednika, enega ključnih evropskih politikov, zdaj čaka ravno to: doma bo potisnjen v drugi plan. Težke teme za razmislek francoskega predsednika med letom v Washington, kjer se bo udeležil vrha Nata.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.