Turisti v Benetkah. Foto: Reuters
Turisti v Benetkah. Foto: Reuters

Občina je spomladi poskusno uvedla vstopnino za dnevne turiste, 1. avgusta pa tudi omejila število obiskovalcev v skupinah. Učinka za zdaj ni.

Mesto z manj kot 50.000 prebivalci letno obišče 14 milijonov ljudi. A čeprav so Benečani do množičnega turizma kritični, sprememb ni – tudi zato, ker večina beneških občanov živi na celini, za tegobe otočanov pa se ne zmeni.

"V zadnjih 70 letih je Benetke zapustilo 72 odstotkov prebivalcev. Ostalo jih je samo še 28 odstotkov," je dejal Sebastian Fagarazzi, soustanovitelj turističnega podjetja Avtentične Benetke.

Pristojbina za dnevne turiste v znesku pet evrov, ki so jo letos uvedli poskusno za 29 dni med aprilom in julijem, ni ustavila toka turistov.

Mesto je na plačljive dni obiskalo po 75.000 ljudi, kar je še več kot lani. Toda občinske blagajne so tako bogatejše za 2,2 milijona evrov, kar naj bi šlo v odvoz smeti in vzdrževalna dela.

"V letu 2024 verjetno ne bomo imeli niti povrnjenih stroškov za vzpostavitev sistema. Če bo imela občina prihodnje leto dobiček od tega, pa bodo prebivalci manj obdavčeni," je dejal podžupan Benetk Michele Zuin.

Z avgustom pa so beneške oblasti uvedle nov ukrep, ki naj bi – vsaj deklarativno – omilil vpliv turizma. Vodene skupine turistov ne bodo smele biti večje od 25 ljudi, prepovedali pa so tudi uporabo zvočnikov, da bi tako, kot so zapisali občinarji, "preprečili zmešnjavo in motnje".

"Tisti, ki tukaj živimo, moramo ves čas prositi, da nam dajo malo prostora. Oprostite, smem mimo?" je dejala ena od prebivalk.

Benetke pa čaka tudi pestra politična jesen. Mestni odbornik Renato Boraso je julija končal v zaporu zaradi prejemanja podkupnin, župan Luigi Brugnaro pa je s 16 drugimi v preiskovalnem postopku zaradi suma konflikta interesov, zlorabe uradnega položaja in korupcije.

Benečani se že leta pritožujejo nad množičnim turizmom