Ozemlje BiH-a je po daytonskem sporazumu iz leta 1995 razdeljeno na tri dele: Federacijo Bosno in Hercegovino (FBiH), Republiko Srbsko in Okrožje Brćko. Vsaka tvorba znotraj BiH-a sama upravlja svojo davčno zakonodajo. Davek na dohodek je po vsem ozemlju države približno enak in znaša okoli deset odstotkov. Davek na dodano vrednost je povsod po državi usklajen in znaša 17 odstotkov.

Popolnoma druga zgodba je davek na dobiček. V Republiki Srbski ta znaša 20 odstotkov, medtem ko v FBiH-u dobiček sploh ni obdavčen. "Glede na naslov vašega podjetja si lahko po lastni želji izračunate davek na dobiček," je na javni razpravi s pomenljivim naslovom Kam beži denar pojasnil Bojan Stančević, vodja projektov organizacije Transparency International v BiH-u in nekdanji dopisnik Deutsche Wella.

Oblast je v BiH-u zelo decentralizirana, vse entitete imajo visoko stopnjo avtonomije – svojo ustavo, predsedstvo, vlado, parlament in sodstvo. Da je položaj še nekoliko bolj zapleten, je tudi FBiH razdeljen na deset kantonov, ki imajo prav tako ločene ustave in lokalne samouprave.

"Zaradi tega je položaj v BiH-u z vidika držav EU-ja videti precej zapleten, hkrati pa ustvarja tudi podlago za korupcijo – podkupnine in vse vrste kriminalnih dejanj, ki bi morale biti kaznive, vendar so zaradi elastičnih zakonov še vedno zakonsko dovoljene," dodaja Stančević.

Priložnost za naložbe v okolje z neobdavčenim dobičkom s pridom izkoriščajo tuji "poslovneži", med katerimi je tudi Slovenec Rok Snežič, ki je za RTV Slovenija pred časom opisal postopek poslovanja, kot ga omogoča bosanska zakonodaja.

Kako delujejo davčne oaze
Tujci, ki v BiH-u preživijo več kot šest mesecev letno, morajo prijaviti stalni naslov in nato plačevati davke tako v BiH-u kot tudi v domači državi, zato investitorji osebno ne poslujejo v BiH-u, delovanje davčnih oaz razlaga Stančević. Preprosteje je poiskati človeka iz BiH-a, ki mu plačajo, da registrira podjetje v državi, na račun katerega nato ti tuji investitorji, po navadi z bančnega računa podjetja v stečaju, katerega lastniki so, vložijo svoj denar.

V FBiH-u in Brćkem so takšna nakazila po zakonodaji pojmovana kot "pridobivanje dobička", zato niso obdavčena. "Če želi nato tuji investitor pridobiti ta denar, ga ne more preprosto dvigniti z bančnega računa, saj bi bil dvig obdavčen, zato si ta denar raje izposodi," razlaga Stančević. Tudi posojila v tujino, t. i. mednarodno poslovanje, niso obdavčena.

Podjetniki morajo za posojilo poiskati banko, ki obratuje tako v BiH-u kot v drugih evropskih državah; denimo Sparbank, Sparkasse, nekdanja banka Hypo, Unicredit itd.

V potrdilu o posojilu je nato sicer navedeno, da bo stranka denar vrnila z eno- ali dvoodstotno obrestno mero, vendar ni navedeno, da mora biti denar vrnjen na bančni račun, zato se vsaka sled za denarjem izgubi.

Zadnji korak tujega podjetnika, ki vlaga v podjetje v BiH-u, je le še odprtje bančnega računa zunaj domovine, v primerih slovenskih podjetnikov gre po navadi za Speilfeld ali Beljak, od koder podjetnik dviguje ta – seveda neobdavčena - "posojila". "Kdo potrebuje Ciper, Panamo ali Liechtenstein – to so slovenski podjetniki ugotovili že pred leti," je sklenil Stančević.

Podjetnikom gre na roko tudi zakon v BiH-u, po katerem za finančne pologe na bančne račune do vrednosti 50.000 bosanskih mark (26.000 evrov) ni treba dokazovati izvora teh sredstev. "Pologi so običajno visoki 20.000, 30.000 mark in nikomur ni mar za to," pojasnjuje Stančević.

Avstrijske davčne oblasti prve opazile Dijano Đuđić
Pravnica iz Prijedora Dijana Đuđić, ki je slovenski javnosti postala poznana po razkritju 450.000 evrov težke posojilne pogodbe s slovensko stranko SDS, je po Stančevićevih besedah z bančnih računov v Avstriji v obdobju dveh mesecev leta 2016 dvignila okoli milijon evrov.

V BiH-u njeno delovanje ni bilo sporno, je pa zaradi rednih izplačil postala sumljiva avstrijskim davčnim oblastem, ki so bosanskim oblastem naročili, da mora pojasniti izvor denarja. Preiskava v tem primeru še poteka.

BiH na sivem seznamu davčnih oaz
Zaradi omenjenih zakonov, ki v BiH-u omogočajo davčne malverzacije, je država uvrščena na sivi seznam davčnih oaz, na katerem je zdaj 55 držav oz. jurisdikcij. Razlika med črnim in sivim seznamom Evropske unije je sicer le v zavezi, da se države na sivem seznamu nameravajo boriti proti temu pojavu.

Stančević je za MMC sicer dejal, da ne poznajo števila ljudi, ki izkoriščajo luknje v bosanski zakonodaji, saj ne vedo niti, kakšno je natančno število tujih naložb v državo. Poudaril je še, da je izjemno težko ločiti iskrene investicije od pranja denarja.

Mednarodne zaveze brez dejanskih ukrepov
BiH se je leta 2015 na politični ravni zavezal k sodelovanju s projektno skupino za finančno ukrepanje in boj proti pranju denarja (FATF) in posebnim organom Sveta Evrope za boj proti pranju denarja (Moneyval). FATF je leta 2017 pozdravil nekatere zakonodajne ukrepe, vendar v organizaciji Transparency International v poročilu opozarjajo, da so ukrepi zgolj deklarativni in ne naslavljajo težave, saj v državi za to primanjkuje politične volje.

Skrb vzbujajoča stagnacija pri spopadanju s korupcijo
Politične volje pa primanjkuje tudi na področju korupcije v državi. Leta 2014 je BiH na državni ravni sprejel protikorupcijsko strategijo za leta 2015–2019, vendar izvedba dejavnosti ne poteka skladno z načrti, ugotavlja Evropska komisija. Transparency International BiH na lestvici zaznave korupcije med 180 državami uvršča na 91. mesto, ki si ga deli z Albanijo, Gvajano in Šrilanko. Izmed držav nekdanje Jugoslavije se nižje uvršča le še Makedonija na 107. mestu.

Več kot polovica ljudi v BiH-u verjame, da je skorumpiranih večina poslancev. Izpostaviti velja Dragana Čovića, hrvaškega člana predsedstva BiH-a, ki je bil pred 12 leti obtožen zlorabe položaje, zaradi česar so tudi ZDA in EU zahtevali njegov odstop, kar se pa ni nikoli zgodilo.

V okviru protikorupcijske akcije Pravda (Pravica) so leta 2016 obtožili 38 ljudi, med njimi tudi nekdanjega notranjega ministra BiH-a Alijo Delimustafića. Obtoženi so zlorabe javnih sredstev, zlorabe položaja, pranja denarja in organiziranega kriminala. Na sojenju v primeru Pravda januarja letos se je 26 obtoženih izreklo za nedolžne.

Za korupcijo le pogojne kazni
V neuspešnem boju proti korupciji ima pomembno vlogo tudi neučinkovitost sodstva. Med septembrom 2015 in avgustom 2016 je bilo potrjenih 296 obtožnic korupcije, večinoma za zlorabo položaja. Med njimi je v 173 primerih sledila obsodba, vendar je bila večina kazni pogojnih, navaja Evropska komisija. Radio Free Europe je poročal, da so na sodiščih leta 2017 obravnavali okoli tisoč primerov korupcije.

Neučinkovita vladna agencija
Vlada BiH-a je že leta 2009 ustanovila Agencijo za preprečevanje korupcije in koordinacijo boja proti korupciji (APIK), vendar Blic poroča, da je nastala umetno pod pritiskom Evrope in ne more delovati v primežu bosanske zakonodaje. APIK naj bi leta 2016 tako rešil le 18 odstotkov vseh prijavljenih primerov, zaradi nesoglasij pa se po poročanju Blica napovedujejo menjave tudi v vodstvu.

Spletna stran agencije že na vhodni strani ponudi možnost "prijavi korupcijo", a se že pri izbiri načina prijave stran sesuje tako v srbskem, hrvaškem kot angleškem jeziku, deluje pa le v bosanskem.

APIK je lani dobil 139 prijav korupcije. 75 se jih je nanašalo na državne institucije, javne uprave in carine, poroča Blic.

Agencija je lani organizirala natečaj "Pošteno/Nepošteno", v katerem so želeli mlade prek nagrajevanja likovnih in literarnih del pozvati k razmisleku o etičnem ravnanju. "Čeprav to ni bila neposredna tema, so otroci spregovorili predvsem o vrstniškem nasilju," je za portal Otisak dejal direktor agencije Hasim Šabotić.

Prijavljanje korupcije družbeno nesprejemljivo
Večina državljanov BiH-a meni, da ne morejo storiti ničesar v boji proti korupciji, več kot polovica pa jih meni, da prijavljanje korupcije ni družbeno sprejemljivo vedenje, pri čemer navajajo strah pred posledicami in dvom, da bi prijave lahko prinesle spremembe, v raziskavi ugotavlja Transparency International.

Četrtina državljanov že plačala podkupnino
Kar četrtina (27 odstotkov) državljanov je glede na raziskavo že plačala podkupnino za dostop do osnovnih dobrin. Stančević kot najpogostejša primera navaja plačilo podkupnine v lekarni ali policiji. "Ljudje ne marajo korupcije, vendar ne vidijo načina za obrambo pred njo. Ljudi izgubljamo tudi pri tem, da država ni sposobna zaščititi žvižgačev," navaja Stančević.

Vse to prispeva k temu, da ljudje množično zapuščajo državo. Lani jih je s trebuhom za kruhom odšlo 33.377. Brezposelnost v državi je sicer na 38-odstotni ravni, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Država se je z najvišjo, 46-odstotno, brezposelnostjo, spopadala leta 2013, kar je privedlo tudi do množičnih protestov leta 2014, ki so napovedovali "bosansko pomlad", ki pa je nazadnje ni bilo.