Macronova prisega je potekala v predsedniški palači na Elizejskih poljanah, med 500 gosti sta bila nekdanja predsednika Francois Hollande in Nicolas Sarkozy ter drugi visoki državni in verski voditelji. Ceremonija se je končala s topovskimi salvami na vrtovih Invalides.

V kratkem govoru je Macron napovedal, da drugi predsedniški mandat ne bo zgolj nadaljevanje prvega, pri čemer je postavil potrebe po inovacijah za svet in Francijo. "Skupaj moramo izumiti novo metodo, daleč od utrujenih tradicij in rutin, s katero lahko zgradimo novo produktivno, družbeno in ekološko pogodbo," je dejal in obljubil, da bo ravnal s "spoštovanjem" in "preudarkom".

Med zunanjepolitičnimi temami je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja ruski napad na Ukrajino, zavzel se je tudi za reševanje globalnih okoljskih skrbi.

Macron je kljub nezadovoljstvu javnosti nad njegovim predlogom zvišanja upokojitvene starosti v drugem krogu predsedniških volitev osvojil 58,5 odstotka glasov in premagal protikandidatko Marine Le Pen. S tem je postal eden redkih francoskih predsednikov, ki so prejeli drugi predsedniški mandat. Macronov drugi mandat se bo formalno začel 13. maja.

Macron na prvi obisk k Scholzu

44-letni predsednik se v ponedeljek odpravlja na obisk Evropskega parlamenta v Strasbourg, kjer bodo v ponedeljek proslavili Dan Evrope, pozneje v prihodnjem tednu pa bo na prvem obisku po inavguraciji obiskal nemškega kanclerja Olafa Scholza.

Macronova inavguracija oznanja konec predsedniške volilne kampanje in začetek parlamentarne. Volitve bodo potekale junija. Sveže združena francoska levica, ki jo sestavljajo Uporniška Francija, socialisti, komunisti in zeleni, bo skušala nedavno preimenovani Macronovi stranki – iz Naprej, Francija! v Preporod – in zaveznicam odvzeti večino v parlamentu.