Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po pogovorih s Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Bruslju sporočil, da sta se voditelja strinjala z vsebino predloga EU-ja za normalizacijo odnosov med državama, da pa se morajo še dogovoriti o njegovi implementaciji. Novo srečanje je predvideno marca.

Vučić je po pogovorih sicer poudaril, da niso ničesar podpisali in sprejeli, ker da se še morajo dogovoriti o časovnici, Kurti pa je zatrdil, da je sporazum bil pripravljen podpisati, Vučić pa ne.

Sporazum med drugim predvideva izmenjavo predstavništev. Sporazum v 11 točkah med drugim določa, da bosta Srbija in Kosovo izmenjala stalni misiji, ki bosta vzpostavljeni na sedežih vlad. Evropski predlog, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje objavila na svoji spletni strani, med drugim predvideva še, da bosta strani medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole, kot so potni listi, diplome, registrske tablice in carinski žigi.

Poleg tega določa, da bodo Srbijo in Kosovo vodila načela, določena v Ustanovni listini Združenih narodov.

Dokument pri tem poudarja suvereno enakost obeh držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. V skladu z Ustanovno listino ZN-a bosta Srbija in Kosovo spore reševala po mirni poti in se vzdržala groženj ali uporabe sile, še piše v sporazumu.

Srbija ne bo nasprotovala Kosovu v mednarodnih organizacijah

Sporazum izrecno ne govori o medsebojnem priznanju držav, navaja pa, da Srbija ne bo nasprotovala sprejemu Kosova v mednarodne organizacije ter da so spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti ter zaščita narodnih manjšin temeljni pogoji miru. Skupnost srbskih občin, pri vzpostavitvi katere vztraja Beograd, v sporazumu izrecno ni omenjena. Vzpostavitev skupnosti je del bruseljskega sporazuma iz leta 2013.

EU: Sporazum ni de facto priznanje

Sporazum ne pomeni de facto medsebojnega priznanja, je medtem poudaril Borrellov tiskovni predstavnik Peter Stano. "Cilj dialoga namreč ni priznanje, cilj dialoga je normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom. Vsebino normalizacije pa določata strani, EU pri tem zgolj posreduje. Ne narekujemo, kaj naj storijo in kako," je povedal Stano.

Cilj dialoga in tudi mandat EU-ja je doseči končni pravno zavezujoč celovit sporazum o normalizaciji odnosov, je poudaril.

Stano je še pojasnil, da so na ponedeljkovem srečanju voditeljev Srbije in Kosova z Borrellom dosegli napredek, saj sta se obe strani strinjali z vsebino sporazuma o poti k normalizaciji odnosov. A delo še ni končano, zdaj je treba sporazum še implementirati, kar je že v ponedeljek poudaril tudi Borrell.

Opozicija od Vučića zahteva odstop

Po vrnitvi iz Bruslja se je Vučić v Srbiji znašel pod plazom obtožb, da bi podpis sporazuma pomenil, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v Združenih narodih oziroma "dejansko neodvisnost Kosova". Očitajo mu tudi, da je pripravljen celotno Srbijo izročiti za skupnost srbskih občin na Kosovu. Napovedani so protestni shodi.

Še posebej desna opozicija Vučiću očita, da je izdal nacionalne interese. Štiri opozicijske stranke zahtevajo njegov odstop.

Poslanci skrajnodesne stranke Dveri, skrajno nacionalistične stranke Zapriseženci (Zavetnici), Nove demokratske stranke Srbije ter Gibanja za obnovo kraljevine Srbije so zahtevali odstop Vučića, da bi "preprečili rušenje ustavne ureditve Srbije, izdajo in kapitulacijo". Sporazum so obsodili, češ da pomeni priznanje neodvisnosti Kosova, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki zdaj vodi zunajparlamentarno Socialdemokratsko stranko, je ocenil, da bi "zdaj že potekali nasilni protesti različnih 'domoljubov', če bi kot predsednik države pred desetimi leti privolil v implementacijo takšnega sporazuma".

Kosovska opozicija kritična do Kurtija

Kosovska opozicija je večinoma kritizirala Kurtija, ker v sporazumu ni srbskega priznanja Kosova, niti priznanja petih članic EU-ja, ki ga še ne priznavajo. Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Memli Krasniqi je dejal, da se je v Bruslju zgodilo to, na kar so opozarjali že mesece, in sicer je "Kosovo izgubilo priznanje, dobilo pa skupnost srbskih občin". Tudi vodja Demokratske lige Kosova (LDK) Lumir Abdixhiku je Kurtija obtožil, da je privolil v nekaj, kar ni vzajemno priznanje.

Edini, ki je v opoziciji podprl Kurtija, je vodja Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK) Ramush Haradinaj, ki je sprejetje predloga EU-ja pozdravil kot velik dosežek, ker pomeni "dejansko sprejemanje neodvisnosti Kosova".

Kritična pa je bila ena najvplivnejših članic Kurtijeve stranke Samoopredelitev Dejona Mihali, ki se je vprašala, zakaj Vučić sporazuma ni podpisal.

Vučić: V Bruslju nič posebnega

Ameriški odposlanec Gabriel Escobar, ki se je v ponedeljek ločeno sestal z Vučićem in Kurtijem, je v prvem odzivu dejal, da je izid dialoga še daleč in da bo za dosego dogovora med državama potrebnega še veliko dela.

Vučić je po pogovorih zatrdil, da se v Bruslju ni zgodilo nič posebnega in da niso govorili o predlogu EU-ja, temveč o implementaciji v dialogu že doseženih sporazumov, na prvem mestu o oblikovanju skupnosti srbskih občin. "Čakam na načrt implementacije, ki bo zadeval predvsem že podpisane dogovore. Na začetku časovnice pa mora biti skupnost srbskih občin," je dejal.

Napovedal je še, da bo danes od 21. ure na srbski javni televiziji RTS "odgovoril na manipulacije in laži, ki jih širijo ne samo tajkunski mediji, temveč tudi RTS, Tanjug in drugi". Srbska premierka Ana Brnabić pa je na Twitterju opozicijo obtožila, da so z lažmi otežili položaj Srbije na pogajanjih v Bruslju.