Visoki predstavnik EU-ja Josep Borrell je na Münchenski konferenci napovedal pomoč Ukrajini pri dobavi streliva in povečanje proizvodnje streliva v EU-ju. Spomnil je namreč, da Ukrajina potrebuje velike količine streliva. EU zato pripravlja nov način javnega razpisa, s katerim bi zagotovili zadostne količine.

Evropski diplomati preučujejo možnost skupne nabave topniških granat kalibra 155 milimetrov, ki bi pomagale Kijevu pri obrambi pred Rusijo. Zunanji ministri EU-ja naj bi o estonskem načrtu razpravljali v ponedeljek v Bruslju.

Po navedbah estonske premierke Kaje Kallas je cilj EU-ja, da bi uporabila podoben postopek kot za nakup cepiv proti covidu-19 med pandemijo. Po njenih besedah bi tako države EU-ja zagotovile dovolj velike količine denarja, da bi z njim lahko orožarska industrija razširila proizvodnjo streliva.

Pri tem bi lahko pomagal tudi obstoječi Evropski mirovni instrument (European Peace Facility – EPF), prek katerega je EU za pomoč ukrajinskemu odporu namenil že 3,6 milijarde evrov.

Borrell je sicer poudaril, da je lahko skupna nabava in proizvodnjo streliva uspešna le srednjeročno. "Pomanjkanje streliva je treba rešiti hitro. Gre za vprašanje tednov," je dejal Borrell.

Kallas je ob tem dejala, da Rusija v enem dnevu izstreli toliko topniških izdelkov, kot jih Evropa proizvede v enem mesecu.

Francija bo medtem do naslednjega konca tedna začela Ukrajini dobavljati obljubljena oklepna vozila AMX-10, ki jim pravijo tudi lahki tanki, je za časopis Le Parisien sporočil obrambni minister Sebastien Lecornu.

Rusija obtožuje Ukrajino, da načrtuje uprizoritev jedrskega incidenta

Rusko obrambno ministrstvo je Ukrajino obtožilo, da načrtuje uprizoriti jedrski incident na svojem ozemlju, krivdo pa bi pred zasedanjem Združenih narodov pripisala Moskvi. Radioaktivne snovi naj bi v Ukrajino pripeljali iz "evropske države".

"Cilj provokacije je obtožiti rusko vojsko, da naj bi izvajala neselektivne napade na nevarne radioaktivne objekte v Ukrajini, kar bi povzročilo uhajanje radioaktivnih snovi in kontaminacijo območja," so zapisali na ruskem ministrstvu.

Ukrajina in njeni zavezniki so obtožbe zavrnili kot cinične poskuse širjenja dezinformacij in obtožili Moskvo, da je sama načrtovala incidente, da bi okrivila Ukrajino.

Od začetka invazije na Ukrajino pred skoraj enim letom je Rusija Kijev večkrat obtožila načrtovanja lažnih operacij z nekonvencionalnim orožjem. Noben tak incident se ni uresničil.

Ruske sile prevzele nadzor nad vasjo blizu Kupjanska

Ruske sile so prevzele nadzor nad še eno vasjo blizu ključnega mesta Kupjansk v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.

Železniško vozlišče Kupjansk so ruske sile zavzele v prvih dneh invazije februarja lani, a so ga ukrajinske sile znova zavzele septembra po bliskoviti protiofenzivi.

Ukrajina je bila sicer v soboto spet tarča več ruskih raketnih in zračnih napadov. V več regijah so se oglasile sirene. V Kijevu z okolico, na industrijskem območju Dnipropetrovska ter v Odesi ob Črnem morju so preventivno ustavili tudi dobavo električne energije.

Hajdaj: Težke razmere na vzhodu države

Guverner pokrajine Lugnsk Sergej Hajdaj je sporočil, da na območju mesta Kreminja na vzhodu države, kjer potekajo hudi boji. Na splošno so razmere po njegovi oceni "težke, vendar povsem pod nadzorom".

Po Hajdajevih besedah ruske sile uporabljajo motilce signala, da bi onesposobile ukrajinska brezpilotna letala, za odkrivanje ukrajinskih položajev pa ruske sile uporabljajo enote, ki jih je poimenoval kot samomorilske.

Ponoči je bilo tarča ruskega obstreljevanja tudi mesto Druživka na vzhodu Ukrajine, pri čemer sta bila močno poškodovana dva stanovanjska bloka, je sporočil guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko.

V Lugansku vse več rednih vojakov in vse manj Wagnerjevcev

Ruske sile v bojih na vzhodu Ukrajine po navedbah Hajdaja sicer sestavlja vse več rednih vojakov ruske vojske in ne plačancev skupine Wagner, ki so v zadnjih tednih silovito napadali mesto Bahmut, poroča ameriška televizija CNN.

"Število pripadnikov Wagnerja se je te dni drastično zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi meseci. Najverjetneje so bili ubiti na območjih Bahmuta in Soledarja," je po navedbah CNN-a dejal Hajdaj.

Voditelj Čečenije Ramzan Kadirov je medtem sporočil, da namerava po vzoru vodje Wagnerja Jevgenija Pirgožina "nekega dne" ustanoviti zasebno vojaško podjetje.

Peskov: ZDA glavni provokator napetosti

Ameriška visoka diplomatka Victoria Nuland je v petek dejala, da podpira ukrajinske napade na ruske cilje na polotoku Krim, saj je tam nameščena ruska črnomorska flota. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ZDA danes v odzivu obtožil, da so "glavni provokator" mednarodnih napetosti.

Macron za poraz, ne pa tudi strtje Rusije

"Želim, da je Rusija v Ukrajini poražena, in želim, da je Ukrajina zmožna braniti svoj položaj," je na Münchenski varnostni konferenci v soboto Macron. Kritiziral pa je tiste, ki po njegovem mnenju želijo razširiti vojno v samo Rusijo v poskusu, da bi to državo "strli".

"Ne mislim, kot nekateri ljudje, da mora biti naš cilj popoln poraz Rusije, napasti Rusijo na njenem ozemlju," je v pogovoru za francoski časnik Le Journal du Dimanche dejal francoski predsednik.

"Ti opazovalci želijo predvsem streti Rusijo. To nikoli ni bilo stališče Francije in tudi nikoli ne bo."

Na Münchenski varnostni konferenci je Macron vztrajal, da zdaj ni pravi čas za dialog z Moskvo. Vseeno pa je mirovne pogovore omenil kot končni cilj.

Po Macronovih besedah so ukrajinski vojaški napori ob podpori zaveznikov edini način, da se "Rusija pripelje nazaj k mizi in se zgradi trajni mir".

Zavrnil je tudi možnost zamenjave oblasti v Rusiji, češ da so bili podobni poskusi po svetu "popoln neuspeh".

Moskva: Spominjamo se Napoleona

Moskva je v odzivu Macronu sporočila, da se Rusija še spominja usode Napoleona Bonaparteja, francoskega predsednika pa je obtožila dvolične diplomacije.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da Macronova izjava kaže, da je Zahod razpravljal o zamenjavi oblasti v Rusiji.

Macron je bil zaradi stališč o vojni v Ukrajini že deležen kritik. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je lanskega junija Macrona obsodil zaradi izjave, da je ključno, da se Rusija ne "poniža" zaradi napada na Ukrajino.

Tudi Kijev proti pogovorom

Kuleba je medtem pozdravil odločitev, da na konferenco v Münchnu niso povabili predstavnikov Rusije. Ruski voditelji ne bi smeli biti povabljeni na pogovore, dokler "teroristična država ubija, dokler uporablja bombe, rakete in tanke kot argument v mednarodni politiki", je dejal.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je izključil možnost skorajšnjih pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dejal je, da med stranema "ni zaupanja". V pogovoru za BBC ta teden je tudi izključil možnost, da bi se Kijev v zameno za mirovni dogovor z Rusijo odrekel delu ozemlja.

Nizozemska zaradi domnevnega vohunjenja izgnala še več ruskih diplomatov

Nizozemska bo izgnala več ruskih diplomatov in zaprla rusko trgovinsko predstavništvo v Amsterdamu. Zaradi pomanjkanja kadra bo vrata v ponedeljek zaprl tudi ruski konzulat v Amsterdamu, veleposlaništvo pa bo ostalo odprto. Nizozemsko zunanje ministrstvo je ob tem zapisalo, da si je Nizozemska ves čas prizadevala za rešitev spora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra je na Twitterju obsodil domnevno nameščanje ruskih vohunov pod krinko diplomatskega osebja, v izjavi za nizozemsko televizijo NOS pa je ocenil, da bo državo tako zapustilo okoli ducat ruskih diplomatov.

Zaprtje ruskega trgovinskega predstavništva je minister v pismu nizozemskemu parlamentu utemeljil z ruskim "kršenjem mednarodnega prava na področju človekovih pravic," predstavništvo pa bo ostalo zaprto, dokler Rusija "ne preneha kršiti prepovedi napadov na civilno prebivalstvo in civilne objekte v Ukrajini".

Nizozemska je kmalu po ruskem napadu na Ukrajino februarja lani izgnala 17 ruskih diplomatov, pred sobotno napovedjo jih je v državi ostalo 58. Rusija je v odgovor izgnala 15 nizozemskih diplomatov, od takrat pa so pogovori o imenovanju novih diplomatov propadli.

Rusija: Washington skuša demonizirati Moskvo

Moskva se je medtem odzvala tudi na izjavo ameriške podpredsednice Kamale Harris, ki je v soboto dejala, da so ZDA ugotovile, da je Rusija v Ukrajini kriva zločinov proti človečnosti.

Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je dejal, da obtožbo jemljejo za "poskus demonizacije Rusije v okviru hibridne vojne, ki so jo sprožili proti nam". Po njegovih besedah ni dvoma, "da je namen takšnih napadov Washingtona upravičiti njegova lastna dejanja za podžiganje ukrajinske krize".

V petek bo minilo leto dni, odkar je Rusija v Ukrajini sprožila "posebno vojaško operacijo" za "denacifikacijo" in "demilitarizacijo" te države.