Predstavniki FPÖ-ja in ÖVP-ja so na začetku januarja začeli koalicijska pogajanja o oblikovanju nove vlade po septembrskih volitvah, iz katerih so kot najmočnejša stranka izšli svobodnjaki. Preboja v pogajanjih za zdaj še ni na vidiku, eden največjih kamnov spotike pa je vprašanje medijske politike in financiranja ORF-a, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Svobodnjaki se zavzemajo za zmanjšanje sredstev za ORF in za odpravo RTV-prispevka, ki bi ga nadomestili s sredstvi iz proračuna, čemur pa so v ljudski stranki doslej nasprotovali. FPÖ tudi želi, da bi imeli od financiranja medijev korist tudi "alternativni mediji", ki so blizu stranki, poroča APA.

Pri ORF-u so do načrtov svobodnjakov kritični, saj da bi to vodilo v finančno stradanje javne radiotelevizije. Opozorili so, da je FPÖ že leta prikazoval ORF kot sovražnika oz. glasilo vlade, zdaj pa ga želi prav z odpravo prispevka podvreči vladi, saj bo postal vladno financirani medij. Vlada bo imela tako tudi neposreden vpliv na ljudi v upravnem odboru in vodstvu.

Do vprašanja financiranja ORF-a se je v eni svojih odločb izreklo tudi avstrijsko ustavno sodišče, ki je določilo jamstvo republike za financiranje javne radiotelevizije, da bo lahko ta izpolnjevala svoje naloge javnega servisa.

Na spletu je medtem zaokrožila peticija z naslovom Naš ORF – naša demokracija, s katero želijo pobudniki izraziti nezadovoljstvo z načrti FPÖ-ja glede javne radiotelevizije. V njej pozivajo, da mora ORF še naprej "neodvisno, raznoliko in celovito informirati, zabavati in izobraževati". Do torka jo je podpisalo več kot 30.000 ljudi, je razvidno na spletni strani peticije.

Podporo ORF-u so izrekli tudi Združenje evropskih novinarjev (AEJ) in Novinarji brez meja ter kolegi iz Združenja uredniških odborov javnega servisa (Agra), ki zastopajo nemški radio in televizijo ARD, ZDF, Deutschlandradio in Deutsche Welle. Pri Agri so posvarili pred spremembami ORF-a "po madžarskem vzoru" in preoblikovanju v "državni medij, ki poroča do vlade prijazno in ga je treba finančno obrzdati", izjavo povzema APA.

Avstrijska tiskovna agencija pri tem spomni, da je odnos med FPÖ-jem in kritično medijsko krajino že dolgo časa napet. Zaradi možnosti, da vodja FPÖ-ja Herbert Kickl postane prihodnji kancler, in strankinih medijskih načrtov bi se lahko razmere še zaostrile.

Predstavnikom medijev je bil v preteklosti onemogočen dostop do novinarskih konferenc, kritična vprašanja pa včasih niso bila dovoljena, navaja APA. FPÖ se tudi vse bolj zanaša na lastne kanale in skrajno desne medije blizu stranki, ki so večkrat vzbudili pozornost z objavljanjem lažnih novic in s teorijami zarote.

V Avstriji je nedavno odmeval primer, ko je vodilni politik FPÖ-ja napadel časnik Standard zaradi kritičnega poročanja in zagrozil z zmanjšanjem sredstev za tisk. To kaže na "nevarno smer", so poudarili pri Združenju odgovornih urednikov in opozorili na ogrožanje svobode tiska v Avstriji.