Kot je znano, je deželna vlada na avstrijskem Koroškem prvič prepovedala kakršno koli izkazovanje privrženosti ustaškemu gibanju. Razen uradnih zastav Avstrije in Hrvaške druga obeležja ali transparenti niso dovoljeni, prav tako ne druge tuje zastave. Strežejo samo vodo. Kršitelje bodo kaznovali s takojšnjim izgonom iz Avstrije in večletno prepovedjo vstopa v državo.

Žalna slovesnost za več desettisočimi pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, v Pliberku poteka od leta 1952. Organizator dogodka je Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj dogodka pa hrvaški sabor.

Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo vodi zadrski nadškof Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja. Na slovesnosti so navzoči tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić ter drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajočega HDZ-ja. Navzoč je tudi hrvaški član predsedstva BiH-a Dragan Čović.

Jandroković: To je bil poraz človečnosti
Jandroković je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov, kasneje med govorom pa tudi aplavza, ko je obljubil, da bo sabor še naprej pokrovitelj te slovesnosti. "Te odločitve se bom čvrsto držal. Predvsem zaradi naših moralnih, človeških in civilizacijskih obveznosti, da izkažemo pieteto žrtvam zločinov, storjenih iz maščevanja, sovraštva, nestrpnosti ali ideologije," je dejal predsednik sabora.

Kar se je zgodilo v Pliberku, se ne sme pozabiti. "To poglavje hrvaške zgodovine je bil poraz človečnosti, človeškega dostojanstva, svobode in razuma. Po fašističnih zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno, je komunistična oblast z na Pliberku temelječimi zločini nad pripadniki hrvaškega naroda utrla pot totalitarizmu, nesvobodi in pregonu nasprotno mislečih ter s tem ubila upanje v izgradnjo demokratične družbe," je dejal. Poudaril je, da je tudi to hrvaška zgodovina, "ki ni enostavna; je zelo zapletena, težka in bolna", je dejal Jandroković.

Prvič pa so se na tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se je zbralo nekaj sto aktivistov tako iz Hrvaške in Avstrije kot tudi iz Slovenije in Italije. Slovesnost v Pliberku so označili za ustaško zborovanje. Mnogi so nosili tudi transparente z napisi "nacisti ven".

Prizorišče nadzira skoraj 300 policistov
Kot je za Radio Slovenija poročala Petra Kos Gnamuš, je koroški deželni glavar Peter Kaiser nekaj tednov pred prireditvijo avstrijsko zvezno vlado pozval, naj prireditev na Libuškem polju pri Pliberku prepove ali pa vsaj močno zaostri nadzor nad tamkajšnjim dogajanjem. Prizorišče nadzira 288 policistov, oblasti pa so opozorile, da bodo ostro kaznovale vse, ki bodo kršili avstrijske zakone.

Prvič pa so se na tej slovesnosti zbrali tudi antifašistični protestniki. Kot še poroča Večernji list, se jih je zbralo nekaj sto.

Zbrani pri Pliberku zaznamujejo dogodke 15. maja 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom predali približno 95.000 poraženih ustašev, domobrancev, četnikov in drugih nemških kolaboracionistov ter civilistov.