Hrvaška policija preiskuje sume davčnih utaj in finančnih poneverb. Foto: Reuters
Hrvaška policija preiskuje sume davčnih utaj in finančnih poneverb. Foto: Reuters

Policijsko akcijo, ki od zgodnjih jutranjih ur obsega tudi preiskavo domov in poslovnih prostorov osumljencev, je sprožil urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). Uradnih informacij o poteku preiskave, v kateri po neuradnih informacijah sodeluje približno 150 policistov, sicer ne želijo posredovati.

Hrvaški predsednik Zoran Milanoviće je objavil odločitev o razpisu parlamentarnih volitev za nedeljo, 5. julija. Milanovićeva odločitev sledi ponedeljkovi razpustitvi dosedanjega sklica hrvaškega sabora.


Odločitev o razpustitvi sabora je prejšnji teden sprejela dosedanja vladajoča desnosredinska koalicija s HDZ-jem na čelu.


Državna volilna komisija je v torek potrdila, da se še posvetujejo s hrvaškim zavodom za javno zdravstvo, kako naj bi potekale volitve v času nevarnosti okužb z novim koronavirusom.

Kot na svoji spletni strani poroča Večernji list, naj bi osumljenci iz svojih podjetij z lažnimi fakturami od leta 2017 poneverili več kot 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov), davčno upravo pa naj bi s tem prevarali za 11 milijonov kun (1,5 milijona evrov). Osumljenci naj bi vzpostavili več podjetij, nato pa naj bi si medsebojno prodajali večinoma neobstoječe blago in storitve.

Jutarnji list pa na svoji spletni strani poroča, da so Ano Karamarko, direktorico oglaševalskega podjetja Drimia, prijeli, ker je iz svojega podjetja na podlagi lažnih faktur za neobstoječe storitve nezakonito vzela več kot 400.000 kun (53.000 evrov).

Ravno zaradi sodelovanja Drimie z lobistom madžarske energetske družbe Mol, Jozom Petrovićem, je Karamarko leta 2016 odstopil s položaja prvega podpredsednika hrvaške vlade in predsednika HDZ-ja.

Pred tem je namreč komisija za ugotavljanje navzkrižja interesov ugotovila, da je bil Karamarko v konfliktu interesov, ko si je prizadeval za prekinitev arbitražnega postopka, ki ga je hrvaška vlada sprožila proti madžarski družbi Mol. Potem je padla tudi vlada tedanjega hrvaškega premierja Tihomirja Oreškovića.