V ta namen bo država po ministrovih navedbah najela tudi posojilo v znesku 900 milijonov evrov za gradnjo tistih železniških prog, katerih gradnja ne bo sofinancirana s sredstvi EU-ja.

Butković je prejšnji teden za javni radio napovedal, da bo Hrvaška po 1. januarju podpisala pogodbo z Evropsko investicijsko banko. "Najeli bomo posojilo za 900 milijonov evrov za gradnjo vseh prog, ki ne bodo sofinancirane s sredstvi EU-ja, torej lokalnih in regionalnih, ki niso na (jedrnih evropskih, op. STA) koridorjih," je dejal.

Razpisi za gradnjo prog bodo po njegovih besedah mednarodni, a je cilj vlade, da so v vse projekte vključena domača gradbena podjetja. "Imamo vse več domačih podjetij, ki so bila nekoč srednje velika, zdaj pa postajajo velika. Projektov bo zelo veliko. To je priložnost tudi zanje," je ocenil.

Butković je v pogovoru za Hrvatski radio govoril tudi o državnem podjetju Hrvaške železnice (HŽ). Povedal je, da tam načrtujejo naložbe v vrednosti približno šest milijard evrov, iščejo pa tudi strateškega partnerja za tovornega prevoznika HŽ Cargo.

Nedavno poročilo okoljevarstvene organizacije Greenpeace z naslovom Razvoj prometne infrastrukture v Evropi: Raziskava zmanjšanja in širjenja železnice, avtocest in letališč je sicer pokazalo, da je Hrvaška v zadnjih treh desetletjih vložila šestkrat več sredstev v ceste kot v železniško infrastrukturo, kar jo po navedbah Greenpeace uvršča med najslabše v Evropi po tem razmerju.