Baillot mora plačati tudi 50.000 evrov kazni.

Francoska podružnica Ikee je namreč s pomočjo zasebnih detektivov in policistov zbirala zasebne podatke o osebju, dokazi za to pa so se pojavili leta 2012.

Med 15 ljudmi na sodišču so bili tudi najvišji predstavniki podjetja v Franciji in nekdanji poslovodje trgovin, poroča BBC. Sodilo se je tudi štirim policistom zaradi predajanja zaupnih podatkov.

Zaradi afere je Ikea že odpustila štiri menedžerje in sprejela nov kodeks obnašanja.

Ikea v Franciji je vzpostavila sistem za množično nadziranje, ki so ga poslovodje trgovin uporabljali za nadzor nad ljudmi, ki so se prijavili za delovno mesto, in že zaposlenim osebjem.

Tožilstvo je sicer predlagalo dvomilijonsko kazen za Ikeo in leto dni zapora za Baillota ob dvoletni pogojni kazni.

Primer se je nanašal na nadzorovanje osebja med letoma 2009 in 2012. Vohunjenje so razkrili novinarji, nato pa so pravne postopke sprožili sindikati.

Nezakoniti nadzor so izvajali nad okoli 400 ljudmi, je dejala tožilka Pamela Tabardel. Ob začetku sojenja v marcu je dejala, da gre v tem primeru za zaščito "naših zasebnih življenj pred grožnjo množičnega nadzora".

Poslovodje so nadzor izvajali s pomočjo zasebnega varnostnega podjetja Eirpace, ki je podatke pridobivalo od policije. Podatki so se nanašali na življenjski slog ljudi in njihove morebitne pretekle kazenske obsodbe.

V enem od primerov je poslovodja Patrick Soavi pridobival podatke od bratranca, ki je delal na policiji. Prosil ga je, naj "popazi" na 49 kandidatov za delo v Ikei. Dobil je odgovor, da so trije med njimi storili tri manjše kršitve zakonov. Nato je Soavi policistu poslal še 68 imen, policist pa mu je svetoval, katere kandidate naj takoj zavrne.