Predlog je vložila neodvisna senatorka Frances Black, podprle pa so ga vse večje stranke z izjemo vladne Fine Gael. Predlog zakona je zgornji dom irskega parlamenta podprl s 25 glasovi za in 20 proti.
O predlogu, po katerem bi bil prekršek kupovati ali prodajati dobrine in storitve iz zasedenih ozemelj, bo zdaj razpravljal in glasoval še spodnji dom parlamenta. V postopku sprejemanja bo predlog deležen še več preverjanj in amandmajev, preden bo postal zakon, poroča Al Džazira.
Frances Black je dejala, da se zaveda, da je pred njimi še dolga pot. Judovske naselbine, ki jih Izrael pospešeno gradi na palestinskem ozemlju, s čimer onemogoča nastanek palestinske države, je označila za "vojni zločin", svoj predlog pa primerjala z nasprotovanjem Irske apartheidu v Južni Afriki. Kot je poudarila, bo Irska vedno na strani mednarodnega prava, človekovih pravic in pravičnosti.
Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalema (obe območji sta pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967) je Izrael zgradil okoli 150 naselbin in mest, tudi z več deset tisoč pšrebivalci, skupaj pa v njih živi okoli 750.000 judovskih naseljencev. Naselbine predstavljajo kršitev 4. Ženevske konvencije, po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča pa so vojni zločin.
Vlada: Predloga ni mogoče uresničiti
Irska vlada, za katero je pričakovati, da bo nadaljevala s prizadevanji, da bi preprečila sprejem predloga, trdi, da ga ne bo mogoče uresničiti, saj da bi povzročil trgovinske ovire v notranjem trgu EU-ja in bi lahko škodil vplivu Irske na Bližnjem vzhodu.
Predlog zakona sicer ne omenja konkretnih zasedenih ozemelj, torej ne izpostavlja izraelskih naselbin, a je vsa razprava v senatu potekala ravno okoli vprašanja izraelske okupacije. Nasprotniki predloga medtem opozarjajo tudi na možne trgovinske spore glede spornih ozemelj pod nadzorom Kitajske, na Cipru in ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je priključila Rusija.
Z vprašanji, povezanimi s trgovanjem z izraelskimi naselbinami, smo se obrnili na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Kot so nam odgovorili, je tudi v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 2334 s konca decembra 2016 "pravna obveza Republike Slovenije, da uporabi vse svoje nacionalne in mednarodne vzvode s ciljem preprečitve trgovanja z izdelki, ki izvirajo z nezakonito zasedenega ozemlja".
Obenem pojasnjujejo, da je EU z Izraelom leta 2005 sklenil tehnični dogovor glede označevanja kraja proizvodnje. Od tega je namreč odvisno, ali je izraelski izdelek moč uvoziti v EU brez carine v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU-jem in Izraelom, ali pa je za uvoz tega blaga treba plačati dajatev. V skladu z dogovorom "morata biti od 1. februarja 2005 na vseh dokazilih o poreklu, izdanih ali sestavljenih v Izraelu, navedena poštna številka in ime mesta, vasi ali industrijske cone, kjer je potekala proizvodnja, ki določa status porekla", pravijo na MZZ-ju.
Evropska komisija je nato leta 2015 potrdila tehnični dokument o označevanju izdelkov, ki jih Izrael trži kot izraelske, čeprav izvirajo z nezakonitih naselbin. Z MZZ-ja so za MMC še sporočili, da pristojni vladni uradi, kot so ministrstvo za finance, finančna uprava, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skrbijo za uresničevanje določb tega dokumenta in da "ocenjujejo, da obstoječi vzvodi zadoščajo za preprečevanje uvoza iz nezakonitih izraelskih naselbin in da dodatni vzvodi niso potrebni". Ob tem dodajmo, da EU tako rekoč nima možnosti preverjanja na terenu, od kod zares izvirajo izraelski izdelki.
"Jasno sporočilo" Evropski uniji
Visoki palestinski predstavnik Saeb Erekat je glasovanje pozdravil kot zgodovinsko in kot pogumno dejanje, ki "pošilja jasno sporočilo mednarodni skupnosti, še posebej ostalemu delu Evropske unije, da samo govor o rešitvi dveh držav ne zadošča brez konkretnih ukrepov".
"Kdor trguje z izraelskimi naselbinami je sokriv v sistematičnem zanikanju pravice Palestincev do samoodločbe," je dejal Erekat.
Izrael: To je skrajna pobuda
Izraelsko zunanje ministrstvo je podporo irskega senata "populistični, nevarni in skrajni pobudi za bojkot Izraela" že obsodil in napovedal odgovor. Tiskovni predstavnik ministrstva Emanuel Nahšon je dejal, da bo imelo glasovanje "negativen vpliv na diplomatski proces na Bližnjem vzhodu".
"Absurd iniciative irskega senata je v tem, da bo škodil številnim Palestincem, ki delajo v izraelskih industrijskih conah, ki bi jih prizadel bojkot," je dejal po poročanju Al Džazire.
Po poročanju Reutersa v naselbinah na zasedenem ozemlju dela okoli 36.000 Palestincev, številni v gradbeništvu. V delo v nezakonitih naselbinah jih sili slabo gospodarsko stanje na zasedenih ozemljih in nemoč Palestincev, da vzpostavijo svoje gospodarstvo kot posledica okupacije. Palestinci v naselbinah dobijo delo, ker so cenejša delovna sila kot Izraelci, obenem pa v naselbinah ne smejo živeti, saj so te namenjene izključno Judom.
Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW), ki se sklicuje na izraelsko finančno ministrstvo, ugotavlja, da Izrael letno izvozi za več kot 600 milijonov dolarjev industrijskih proizvodov, narejenih v naselbinah, vključno s tistimi v Vzhodnem Jeruzalemu in na sirski Golanski planoti.
Izrael mednarodno pravo krši tudi z zasegom zemlje, vode in drugih naravnih virov v korist naselbin, pa tudi prebivalcev Izraela, opozarja HRW. Zaradi naselbin in posledičnih ovir za Palestince pri gibanju, poslovanju in gradnji izgubi palestinsko gospodarstvo po podatkih Svetovne banke letno 3,4 milijarde dolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje