Izrael kritik ZN-a običajno ne jemlje resno, tokrat pa se boji, da bi imel omenjeni seznam zelo slabe posledice, saj naj bi odgnal podjetja na zasedenih ozemljih, druga pa odvrnil od vlaganja. Mednarodni vlagatelji bi se prav tako lahko znebili delnic v izraelskih podjetjih. Kot poroča Associated Press (AP), naj bi se na "črnem seznamu" znašlo več deset večjih izraelskih podjetij, pa tudi tujih multinacionalk.

"Naredili bomo vse, kar lahko, da zagotovimo, da ta seznam ne bo objavljen," je za AP dejal izraelski veleposlanik pri ZN-u Danny Danon.

Svet ZN-a za človekove pravice je marca 2016 odredil vzpostavitev baze podatkov o tovrstnih podjetjih, Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Zeida Raada Al Huseina pa je pozval, naj "preišče učinke izraelskih naselbin za Palestince". Izraelske naselbine na palestinskih ozemljih, na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, so po mednarodnem pravu nezakonite oziroma predstavljajo po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) vojni zločin. Takšnega mnenja je tudi celotna mednarodna skupnost, Izrael pa tega ne priznava in navaja verski in strateški pomen naselbin, od katerih imajo nekatere po več deset tisoč prebivalcev.

Izraelski predstavniki pravijo, da je okoli 100 podjetij, ki delujejo na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, prejelo opozorilna pisma, da se bodo znašla na seznamu. Ob tem je bilo opozorjenih tudi okoli 50 mednarodnih, večinoma ameriških in evropskih podjetij. Med podjetji, ki sicer niso javno imenovana, naj bi bile izraelske banke, trgovske verige, restavracije, avtobusni prevozniki in varnostna podjetja, pa tudi velika tuja podjetja, ki ponujajo opremo ali storitve za gradnjo ali vzdrževanje naselbin.

Human Rights Watch je ugotovil, da Izrael letno izvozi za več kot 600 milijonov dolarjev industrijskih proizvodov, narejenih v naselbinah, vključno s tistimi na zasedeni sirski Golanski planoti.

Edino podjetje, ki je potrdilo, da je prejelo takšno opozorilo, je Bezek, izraelski nacionalni telefonski operater. Predsednica uprave Stella Handler je na Facebooku objavila pismo komisarja ZN-a za človekove pravice, v katerem ta podjetje obtožuje, da uporablja zemljo na Zahodnem bregu za infrastrukturo in da naselbinam zagotavlja telefonske in medmrežne storitve. Ob tem ima poslovalnice tako na Zahodnem bregu kot v Vzhodnem Jeruzalemu, torej na palestinskih ozemljih, ki jih je Izrael vojaško zasedel leta 1967.

Predsednica uprave je svet ZN-a za človekove pravice obtožila pristranskosti, "ki je tako skrajna, da je Svet izgubil ves pomen v svetu". Gre za "protiizraelsko propagando", je še dejala. Nekaj ur pozneje je svoj zapis na družbenem omrežju umaknila, saj je vlada podjetja pozvala, naj se o tej zadevi ne izrekajo.

Izrael ZN dolgo obtožuje pristranskosti. AP piše, da je okoli četrtina resolucij omenjenega sveta o posamezni državi namenjena Izraelu, kar je skoraj trikrat več kot za Sirijo, ki je na drugem mestu po številu takšnih resolucij. Izrael in tudi nevladne skupine se pritožujejo, da so članice sveta tudi države, ki hudo kršijo človekove pravice, med njimi pa izpostavljajo Savdsko Arabijo, Venezuelo, Kongo in Kubo.

Nekateri zahodni diplomati pravijo, da bi seznam podjetij, ki delujejo na zasedenih ozemljih, lahko predstavljal nevaren precedens s tem, ko bi zameglil mejo med podjetništvom in vprašanjem človekovih pravic.

Izrael naj ne bi imel velikega vpliva na delo sveta, piše AP, a ga pri njegovem nasprotovanju močno podpirajo ZDA. Administracija predsednika Donalda Trumpa je tako oktobra ZDA umaknila iz Unesca, Agencije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo, ki ji v Washingtonu očitajo protiizraelskost.

Nedavno je tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert dejala, da "imajo takšne vrste črnih seznamov za kontraproduktivne". Izraelski veleposlanik pri ZN-u Danon je medtem dejal, da gre za šikaniranje judovskih podjetij in tistih, ki poslujejo z judovsko državo, kot se Izrael označuje. Po njegovih besedah bo svet ZN-a postal "največji zagovornik BDS-ja na svetu". BDS je sicer gibanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu zaradi nespoštovanja mednarodnega prava in zatiranja palestinskih pravic.

Visok palestinski predstavnik Nabil Šat na drugi strani seznam označuje za "pomemben korak" od retoričnih obsodb do praktičnih dejanj proti naselbinam. Izrazil je upanje, da bodo zaradi njega podjetja prenehala poslovati z naselbinami in da bodo proti tistim, ki bodo s tem nadaljevala, uvedene sankcije.

Ker izvirna resolucija, ki poziva k seznamu, pravi le, da naj komisar svetu "posreduje podatke v obliki poročila". Več diplomatov v ZN-u, ki poznajo dogajanje, pravijo, da si Izrael z zavezniki zato prizadeva, da svet izpusti seznam in predstavi le splošno poročilo, ki ne izpostavlja konkretnih imen. Pritisk Izraela naj bi že kazal učinke. Objava poročila je bilo tako že dvakrat preložena, drugič na začetek naslednjega leta.

Leta 2014 je 17 članic EU-ja, tudi Slovenija, svoje državljane opozorilo, da pomeni poslovanje z izraelskimi naselbinami na palestinskih ozemljih tveganje, tako finančno kot tveganje za ugled.