Vlada je na petkovi seji sprejela različne ukrepe, s katerimi bi omejila prehajanje sodnikov med pravosodjem in politiko, tako na nacionalni kot lokalni ravni, je poročal portal Euronews. Preden bodo reforme vpisane v zakonodajo, jih mora odobriti še parlament.

Predlagani ukrepi predvidevajo, da pravni funkcionarji, denimo sodniki, za politične položaje ne morejo kandidirati na območjih, v katerih so v zadnjih treh letih delovali v pravosodju. Če bodo po prenehanju politične funkcije znova izvoljeni, ne bodo mogli več opravljati nobene sodne funkcije, ministrstvo za pravosodje pa jim bo dodelilo službo v upravi.

Tisti sodniki, ki kandidirajo za politične položaje, a niso izvoljeni, morajo počakati tri leta, preden lahko znova opravljajo sodniške funkcije, reformo povzema Euronews.

Odpraviti prakso "vrtljivih vrat"

Cilj reforme je odpraviti prakso "vrtljivih vrat za sodnike, ki prevzamejo politična mesta", je po seji vlade dejala pravosodna ministrica Marta Cartabia. Tudi sama je sicer nekdanja predsednica italijanskega ustavnega sodišča, vendar v kabinetu trenutno zavzema nepolitično vlogo, saj je del tehnokratske vlade narodne enotnosti, ki jo je lani oblikoval premier Mario Draghi.

Počasni pravosodni sistem v Italiji naj bi sicer predvsem odvračal tuje investitorje. "Na splošno predvidljivo in zanesljivo sodstvo privablja tuje naložbe," je po seji vlade dejal premier Draghi, nekdanji bančnik, vendar je do popolne prenove italijanskega pravosodnega sistema po njegovi oceni še dolga pot.

Tovrstno reformo zahteval tudi Berlusconi

Reformo pravosodnega sistema je že dolga leta zahteval tudi Silvio Berlusconi. Nekdanji desnosredinski premier je večkrat trdil, da se levo usmerjeni tožilci namerno spravljajo nanj in njegovo medijsko kraljestvo, da bi mu povzročili politično škodo.

Preskakovanje služb med sodstvom in politiko v Italiji sicer ni bilo nič nenavadnega. Eden najbolj razvpitih primerov je slavni milanski tožilec Antonio Di Pietro, čigar preiskave so v 90. letih odnesle celotno politično elito. Pozneje je sam vstopil v politiko, postal minister in ustanovil levosredinsko gibanje.