Po njegovih besedah je predsednica komisije "obljubila, da bo naredila vse, kar je mogoče, za pospešitev ukrajinske priključitve EU-ju". "Postali bomo polnopravna članica EU-ja. Birokratski procesi, ki običajno trajajo več let, bodo pospešeni in skrajšani za mesece in tedne," je dejal Zelenski.

Predsednik je dejal tudi, da še vedno poteka reševalna operacija, da bi izpod ruševin gledališča v Mariupolju rešili ujete ljudi, ki so bili v zaklonišču pod gledališčem v času bombardiranja. "Še vedno je več sto prebivalcev ujetih pod ruševinami. Kljub obstreljevanju, kljub vsem težavam nadaljujemo reševanje," je dejal Zelenski.

Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova je pred tem dejala, da so rešili 130 ljudi, drugi čakajo na pomoč. "Po naših podatkih je še vedno v kleteh in zaklonišču gledališča ujetih več kot 1300 ljudi," je dejala.

Zaklonišče naj bi sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa za zdaj ni jasno.

V Mariupolju naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj 2000 civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. Ameriški inštitut ISW je na osnovi informacij ameriških obveščevalcev ocenil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.

Svarila pred napadi v več mestih

V več delih na zahodu Ukrajine so se zjutraj oglasile sirene za zračni napad, tudi v Lvovu. Po trditvah župana je bila zadeta stavba za vzdrževanje letal v bližini letališča, žrtev ni bilo. Ruske sile obstreljujejo tudi druga ukrajinska mesta.

Po poročanju BBC-ja je zjutraj v Lvovu in njegovi okolici odjeknilo več eksplozij. Mesto je od poljske meje oddaljeno okoli 70 kilometrov. Župan Lvova Andrij Sadovi je potrdil, da tako blizu zgodovinskega središča mesta ruski vojaki doslej še niso napadli.

Ruske enote so z raketami napadle poslopje ob mednarodnem letališču, kjer popravljajo letala. Z območja letališča se je v zrak dvigal gost temen dim. Po navedbah tamkajšnjih predstavnikov napad ni zahteval žrtev, poslopje pa je uničeno. V času napada v zgradbi niso delali.

Rusko ministrstvo za obrambo je nocoj potrdilo napad na letališče, kjer so bila parkirana ukrajinska lovska letala, poroča DPA. Kot so dodali, so napadli tudi skladišča streliva v predmestjih mest Nikolajev in Voznesensk.

Sadovi je zaprosil za mednarodno pomoč pri oskrbi več sto tisoč beguncev na zahodu Ukrajine. Najbolj so potrebna sredstva za oskrbo ljudi s hrano in zdravili ter za gradnjo bivalnikov, mobilnih prh in stranišč, je dejal za nemški časopis Süddeutsche Zeitung. "Navsezadnje ljudi ne moremo večno obdržati v telovadnici ali na gledališkem odru," je opozoril.

Moskva je sporočila, da je bilo od začetka "vojaške operacije", kot Rusija imenuje vojno, uničenih 1412 ukrajinskih tankov in oklepnikov, skupaj s 184 letalniki in 142 raketami.

Prejšnji teden ubitih najmanj 35 ljudi

V zahodnem delu Ukrajine je bilo v 23 dneh vojne do zdaj precej mirno. Eden redkih napadov ruske vojske v tem delu države se je zgodil prejšnjo nedeljo, ko je napadla vojaško oporišče v bližini poljske meje, v katerem je umrlo najmanj 35 ljudi. Z napadi, kakršen je bil današnji, naj bi Rusija med drugim skušala prekiniti logistične povezave ukrajinskih sil oziroma oskrbovalne poti iz Poljske.

Po podatkih ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform so se sirene za zračni napad poleg Lvova oglasile tudi v mestih Rivne, Volin in Ternopilj, ki vsa ležijo na zahodu države.

O novih napadih, predvsem ruskega topništva, ukrajinska vojska poroča tudi iz mesta Černigiv na severu države. V Harkovu na vzhodu Ukrajine naj bi bil ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu.

O smrtni žrtvi poročajo tudi iz Kijeva, kjer je na stanovanjski blok padla ruska raketa. 12 ljudi so rešili.

O letalskem napadu poročajo tudi iz mesta Kramatorsk na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi po poročanju DPA-ja umrla dva človeka, šest je ranjenih. "Rusi niso sposobni bojevati poštene vojne, zato streljajo na civiliste," je dejal predstavnik regionalnih oblasti Pavlo Kirjenko.

Evakuacije iz Kijeva

Ponoči so potekale evakuacije civilistov iz prestolnice Kijev. Z avtobusi in avtomobili naj bi mesto zapustilo več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj "na varnem kraju".

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sile proruskih separatistov ob pomoči ruske vojske ožijo obroč okoli Mariupolja, boji pa že potekajo tudi v središču obleganega mesta. Zatrdili so tudi, da so separatisti "osvobodili" že 90 odstotkov ozemlja samooklicane republike Lugansk.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo doslej ubitih 14.200 ruskih vojakov, vendar te številke ni mogoče neodvisno preveriti. Ruska stran o smrtnih žrtvah med ruskimi vojaki ne poroča.

Ruski pogajalec: Na pol poti smo

Ruski pogajalec Vladimir Medinski je dejal, da sta Moskva in Kijev "na pol poti" do dogovora glede ukrajinske demilitarizacije, stališča pogajalskih strani pa da so najbolj usklajena glede nevtralnosti Ukrajine in odpovedi vstopu v Nato.

Tiskovna agencija Interfax je citirala Medinskega, ki je dejal, da so pogajalske skupine, ki se skušajo dogovoriti o končanju sovražnosti v Ukrajini, razpravljale o niansah varnostnih zagotovil, če se Ukrajina ne bi več skušala pridružiti zahodnemu vojaškemu zavezništvu. Drugih podrobnosti pogovorov ni želel razkriti.

Ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak pa je dejal, da so ukrajinska stališča nespremenjena in da želijo, da mirovna pogajanja privedejo do premirja, umika ruskih enot in varnostnih zagotovil. "Izjave ruske strani so samo njihove zahteve. Namen izjav je izzvati pritisk v medijih. Naša stališča so nespremenjena. Premirje, umik enot in močna varnostna zagotovila s konkretnimi formulami," je na Twitterju zapisal Podoljak.

Ši: Vojna se mora končati čim prej

O ukrajinski vojni sta dveurni telefonski pogovor opravila kitajski in ameriški predsednik, Ši Džinping in Joe Biden.

Kot poroča Reuters, ki se sklicuje na kitajske državne medije, je Ši dejal, da konflikti in spopadi, kakršni se dogajajo zdaj v Ukrajini, niso v interesu nikogar. "Kriza v Ukrajini je nekaj, česar ne želimo gledati," je dejal Ši. Po njegovih besedah se mora ta vojna čim prej končati.

Glavne prioritete zdaj so "nadaljevanje dialoga in pogajanj, izogibanje civilnim žrtvam, preprečitev humanitarne krize, prekinitev spopadov in čimprejšnji konec vojne", je dejal Ši.

Ob tem je dejal, da morajo Kitajska in ZDA voditi bilateralne odnose na pravi poti, obe strani pa bi morali prevzeti tudi ustrezno mednarodno odgovornost in si prizadevati za svetovni mir.

Bela hiša pa je sporočila, da se je pogovor vrtel okrog neizzvane ruske invazije v Ukrajini. Biden je Šiju predstavil poglede ZDA in zaveznikov, opisal ukrepe za preprečitev in odgovor na invazijo, vključno s sankcijami.

"Opisal je posledice, če bo Kitajska Rusiji pomagala v času surovega napada na ukrajinska mesta in civiliste. Predsednik je poudaril svojo podporo diplomatski rešitvi krize. Voditelja sta se strinjala o pomenu ohranjanja odprtih komunikacijskih zvez za upravljanje tekmovalnosti med državama. Predsednik Biden je poudaril, da se ameriška politika do Tajvana ni spremenila in ZDA so še naprej proti vsakim enostranskim spremembam obstoječega stanja," je sporočila Bela hiša.

Kitajska doslej ni jasno obsodila ruske invazije v Ukrajini, Peking v Generalni skupščini ZN-a tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. So pa na Kitajskem zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga.

Biden je v četrtek Putina označil za vojnega zločinca. Med dogodkom v Beli hiši je pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska. V Kremlju so sporočili, da gre za nesprejemljivo izjavo.

Putin Kijev obtožuje zavlačevanja

Ruski predsednik Vladimir Putin pa se je po telefonu pogovarjal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Putin je dejal, da skuša Kijev ustaviti mirovne pogovore in da je Moskva tista, ki vztraja pri njih. "Kijev prihaja z novimi in novimi nerealističnimi pogoji," je dejal.

Po Putinovem telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem so iz Kremlja sporočili, da si oblasti v Kijevu na vse načine prizadevajo zavirati pogajanja z Moskvo o prekinitvi sovražnosti in zato nastopajo z vse bolj nerealnimi predlogi. "Kljub temu je ruska stran pripravljena še naprej iskati rešitve v skladu s svojimi znanimi načelnimi pristopi."

Putin je v pogovorih s Scholzem še opozoril na napade ukrajinskih sil na vzhodu države, med drugim na civiliste v mestih Doneck in Makevka, ki so zahtevali veliko število žrtev in predstavljajo "vojne zločine", ki pa jih je Zahod spregledal.

Kremelj je sicer napovedal srečanje Putina s predstavniki sveta za nacionalno varnost. "V naslednji uri se bo predsednik operativno sešel s stalnimi članicami Varnostnega sveta," je napovedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po poročanju ruske državne televizije namerava Putin po srečanju s predstavniki sveta za nacionalno varnost nagovoriti sodržavljane.

Dve kategoriji ruskih zahtev

Putin se je v četrtek pol ure pogovarjal tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in mu predstavil ruske zahteve za premirje. Gre za dve kategoriji – v prvi kategoriji gre za zahteve, kot so nevtralnost, nečlanstvo v Natu, razorožitev, zaščita ruskega jezika v Ukrajini in denacifikacija.

Druga kategorija ruskih zahtev je še bolj težavna, zanjo bi bila po Putinovih besedah potrebna pogajanja iz oči v oči z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. O čem točno je govor, ni jasno, vključevale pa naj bi status regije Donbas in polotoka Krim.

Lavrov: Rusija bo preživela sankcije

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Rusija preživela sankcije, saj se jim bo rusko gospodarstvo prilagodilo. "Izgubili smo vsa pričakovanja, da bi se lahko kadar koli zanesli na Zahod. ZDA želijo, da bi bil svet kot ameriški lokal, v katerem oni odločajo o vsem. A obstaja veliko držav, ki ne želijo sprejemati navodil od 'strica Sama'. Ne zapiramo mi vrat Zahodu, oni sami zapirajo vrata."

Najhitreje naraščajoča begunska kriza

Medtem se nadaljuje evakuacija civilistov iz države. Po podatkih Združenih narodov je bilo do zdaj v vojni vihri 2032 civilnih žrtev – 780 je bilo ubitih, 1252 pa ranjenih.

V sosednje države je pobegnilo že skoraj štiri milijone beguncev. Pomočnik visokega komisarja za operacije v uradu ZN-a za begunce Raouf Mazou je dejal, da gre za najhitreje naraščajočo begunsko krizo v Evropi vse od druge svetovne vojne. Poljska jih je sprejela že dva milijona, so sporočile poljske obmejne oblasti. Samo v četrtek je na Poljsko prišlo 52.500 ljudi, večinoma žensk in otrok. Pol milijona jih je Poljsko tudi že zapustilo.

Romunija je sprejela skoraj pol milijona beguncev, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000, Slovaška 228.000, nekaj pa jih je odšlo tudi v Rusijo in Belorusijo. Češka je že sporočila, da beguncev ne bo mogla več sprejemati.

Sankcije proti Rusiji sta zaostrili tudi Avstralija in Japonska. Usmerjene so proti ruskim bankam in vladnim organizacijam pa tudi oligarhom.

Osem let od ruske priključitve Krima

Prav danes sicer mineva osem let od formalne ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal ukaz o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja. Mednarodna skupnost te priključitve ne priznava. Pred obletnico je Putin v četrtek dejal, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna.