V potresu so bile po poročanju hrvaških medijev poškodovane številne stanovanjske hiše, ki jih je država obnovila po vojni, v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja, ko so bila jasno zastavljena gradbena pravila o protipotresni konstrukciji objektov.

Potres je pokazal, da so bili temelji nekaterih poškodovanih hiš slabi, da ni bilo ustreznih povezav iz armiranega betona, celo med opekami na zidovih ni bilo kakovostne vezave, je danes poročal Jutarnji list. Kot dodaja, mnogi lastniki niso dobili niti uporabnih dovoljenj.

Nekateri lastniki hiš, ki jih je po vojni obnovila država in so bile v potresu močno poškodovane, so po lastnih navedbah tudi že pred leti opozarjali na pomanjkljivosti na svojih hišah. Lastniki po vojni obnovljenih in v potresu močno poškodovanih hiš še menijo, da je šlo za amatersko obnovo brez ustreznega nadzora, kar naj bi omogočalo tudi različne malverzacije z gradbenim materialom in sredstvi.

"Obnova se je začela leta 1997 in končala leta 1999. Država je obnovila 80 odstotkov vseh hiš v Strašniku in okoliških vaseh. Vse hiše pod nami imajo zdaj rdeče nalepke, premaknile so se s temeljev. V hišah ni niti zrna železa, ne vem, kdo je izvajal projekt in ga nadzoroval," je za televizijo N1 povedal prebivalec Tomislav Stanić.

V Siško-moslavški županiji so med letoma 1995 in 2000 obnovili okoli 25.000 hiš, ki so bile porušene med vojno v prvi polovici 90. let. Država je za obnovo angažirala približno 150 gradbenih podjetij. Hrvaški mediji so tudi poročali, da večina od teh podjetij ne obstaja več ali pa so se lastniki zamenjali.

Obnovo v 90. letih koordiniral zdajšnji predsednik županije

Povojno obnovo je koordiniral zdajšnji predsednik Siško-moslavške županije in inženir arhitekture Ivo Žinić, ki je bil takrat zaposlen v ministrstvu za razvoj in obnovo. Žinić je danes pred novinarji zavrnil vse navedbe, da bi bil odgovoren za morebitne nepravilnosti pri povojni obnovi. Zatrdil je, da nobena od hiš, ki so jih obnovili po vojni, ni bila zrušena med potresom, temveč da so nekatere poškodovane. Trdi, da so med obnovo spoštovali vse takratne gradbene standarde.

Zinić je v četrtek na seji vlade sicer predstavil škodo v županiji: potres je neposredno ali posredno prizadel približno 116.000 prebivalcev županije, prijavljenih pa je več kot 14.000 poškodovanih objektov, med katerimi so tudi številna gospodarska poslopja. Doslej so strokovnjaki pregledali nekaj več kot 4000 objektov, več kot petina je neuporabnih, je dodal.

Strokovnjaki medtem menijo, da hiše ne bi bile tako poškodovane, če bi jih gradili v skladu s protipotresnimi predpisi, ki so usklajeni s hrvaškimi seizmološkimi zemljevidi, poroča tednik Nacional na svoji spletni strani. Kot navaja, je na hiši, veliki 100 kvadratnih metrov, mogoče "privarčevati" tudi več kot 13.000 evrov, če bi vgradili za tretjino manj železne konstrukcije, kot je predpisano.

Preiskavo podpira tudi premier Plenković

Preiskavo o tem, zakaj so nekatere hiše po vojni nekakovostno obnovili, je v ponedeljek omenil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "Menim, da je treba preiskati, kako se je to zgodilo in zakaj, kdo je gradil, kdo je gradnjo nadziral in kdo je izdajal uporabna dovoljenja," je povedal Plenković novinarjem.

Hrvaški minister za gradbeništvo, prostorsko ureditev in državno premoženje Darko Horvat je v ponedeljek povedal, da imajo v vladnem uradu za obnovo vse ustrezne podatke ter da bodo preverili navedbe o domnevnih nepravilnostih pri povojni obnovi hiš.