Združeno kraljestvo namerava Evropsko unijo tri leta in pol po izstopnem referendumu in več preložitvah vendarle zapustiti 31. januarja. Nato do decembra 2020 sledi prehodno obdobje, ki ga lahko po trenutnem dogovoru med Londonom in Brusljem podaljšajo do dveh let.

V tem času bosta obe strani govorili o prihodnjih gospodarskih odnosih, vključno s spornimi področji, kot so ribolovne pravice, potrošniški in okoljski standardi ter finančne storitve. Trgovinski posli se običajno sklepajo več let, zato so uradniki EU-ja skeptični, da se lahko London in Bruselj vse dogovorita v času dveh let.

Glavni pogajalec EU-ja Michel Barnier je komentiral, da "lahko Britanci izberejo postopek, ki si ga želijo". Če ne bo dogovora, bodo gospodarski odnosi potekali po privzetih pogojih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar najverjetneje pomeni tudi uvedbo carin na uvoz in izvoz.

Dopolnilo zakona, o katerem bodo britanski poslanci glasovali še ta teden, predvideva, da prehodnega obdobja ne bo mogoče podaljšati. Boris Johnson je poslancem dejal, da bodo s tem končali leta "zastoja, omahovanja in preložitev", poroča BBC.

Johnson je v prvem nagovoru parlamenta sporočil, da je prednostna naloga njegove vlade "dokončati brexit". Obljubil je, da bo poiskal "skupno stališče" in k politiki pristopil "na novo in velikodušno". Poudaril je, da je to "eden najboljših parlamentov, kar jih je bilo v državi", in izpostavil veliko število poslank in predstavnikov etničnih manjšin.

Vodja laburistov Jeremy Corbyn je Johnsonu čestital za zmago, vendar ga je opozoril, da mu bodo sodili glede na veliko število obljub, ki jih je med kampanjo dal tudi dolgoletnim laburistom, ki so volili zanj.

Hoyle še naprej predsednik parlamenta

Britanski poslanci so ob tem za predsednika spodnjega doma britanskega parlamenta znova izvolili Lindsayja Hoyla, ki je na začetku novembra na položaju predsednika poslanske zbornice nasledil Johna Bercowa, a je to mesto zasedal le nekaj dni. Parlament so namreč kmalu zatem razpustili pred decembrskimi predčasnimi volitvami.

Prva sta prisegla prav Johnson in Corbyn, zadnji od 650 poslancev, ki so bili izvoljeni na četrtkovih volitvah, pa bodo predvidoma prisegli v sredo. Na volitvah so udobno absolutno večino 365 poslancev osvojili Johnsonovi konservativci, kar je največ po času Margaret Thatcher. Laburisti imajo 203 poslance, kar je najmanj po letu 1935. Corbyn je po hudem porazu laburistične stranke že napovedal odstop s čela stranke.

Britanska kraljica Elizabeta II. bo program vlade predstavila v četrtek, s čimer bo uradno odprla zasedanje parlamenta.