Ukrajinski predsednik je sicer države članice OECD-ja na srečanju v Parizu pohvalil, ker so večinoma prekinile stike z Rusijo in onemogočile rusko članstvo v tej organizaciji. Opozoril pa je, da "nekatere vlade, države in mednarodne organizacije menijo, da lahko sedijo križemrok in se ne odzovejo na to, kar se dogaja; gre za problematiko vrednot in ne geopolitike".

Zelenski je k blokadi ruskega članstva v FAO pozval zaradi več mesecev trajajoče blokade ukrajinskih pristanišč od ruske mornarice. Rusija na ukrajinske očitke odgovarja, da je Ukrajina za blokado izvoza žita odgovorna sama, saj naj bi minirala pristanišče v Odesi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo na pogovorih v Turčiji, ki jih podpira tudi ZN, zatrdil, da je Moskva pripravljena zagotoviti varen prehod ladjam, ki prevažajo ukrajinsko koruzo in pšenico. Po navedbah AFP-ja Ukrajina odgovarja, da je pripravljena obnoviti pošiljke žita, vendar potrebuje konkretna varnostna zagotovila Rusije.

Ukrajina in Rusija skupaj proizvedeta tretjino svetovne pšenice in ječmena ter polovico sončničnega olja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dejal, da je glavna težava, kako zagotoviti nemoten izvoz iz Odese in ob tem zagotoviti, da Rusija tega ne izkoristi za napad na mesto.

Ukrajinski obrambni minister: Vsak dan umre do 100 ukrajinskih vojakov

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov pa je na družbenih omrežjih zapisal, da Ukrajina v spopadih na fronti z ruskimi enotami vsak dan izgubi do 100 vojakov.

"Razmere na fronti so težke. Vsak dan je ubitih do 100 naših vojakov in do 500 ranjenih. Rusija še naprej pritiska s svojo množičnostjo, se spotika, naleti na močan odpor in utrpi veliko žrtev," je zapisal Reznikov.

Reznikov je poročal tudi o stanju zalog orožja, ki je na voljo ukrajinskim oboroženim silam. Ukrajinska vojska je od začetka ruske invazije 24. februarja denimo prejela več kot 150 težkih havbic kalibra 155 milimetrov iz zalog Nata.

"Zaloge streliva tega kalibra so že zdaj za 10 odstotkov večje od naših zalog sovjetskega streliva velikega kalibra, ki so bile Ukrajini na voljo pred 24. februarjem 2022," je še zapisal Reznikov.

Države je kljub temu pozval k bolj obsežni in hitrejši dostavi orožja. "Ne morem reči, da sem zadovoljen s hitrostjo in količino dobav," je zaključil Reznikov in se zahvalil državam za pomoč. Po njegovih besedah je Ukrajina prejela še 50 artilerijskih kosov drugih kalibrov, zaloge streliva pa znašajo približno 75 odstotkov predvojne ravni.

Bitka za Severodoneck

Medtem pa bi se bitka za Doneški bazen lahko odločila v mestu Severodoneck. "V številnih pogledih se o usodi Doneškega bazena odloča tukaj," je dejal Zelenski.

Zelenski je dejal, da ukrajinska vojska povzroča hude izgube ruskih sil. Medtem pa je guverner pokrajine Lugansk, ki skupaj s pokrajino Doneck tvori Donbas oziroma Doneški bazen, Sergij Gajdaj dejal, da so se ukrajinske posebne enote umaknile iz mesta po tem, ko je Rusija "začela območje ravnati z zemljo s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi".

Pri tem je dejal, da bi zahodno topništvo dolgega dosega Ukrajini omogočilo, da bi njihove posebne enote v dveh ali treh dneh znova prevzele nadzor nad mestom.

Ukrajinske sile tako zdaj znova nadzirajo le obrobje mesta, je dejal in dodal, da spopadi še potekajo in da ukrajinska vojska še naprej brani Severodoneck, poroča BBC. Zato po njegovih besedah ni mogoče reči, da ruske sile popolnoma nadzirajo mesto.

V Severodonecku in bližnjem mestu Lisičansk je ostalo približno 15.000 civilistov, je dejal Gajdaj. Po njegovih besedah rusko topniško obstreljevanje uničuje središče Severodonecka, v manjšem Lisičansku, ki je še pod nadzorom ukrajinskih sil, pa ruska vojska napada stanovanjske predele.

Približno 800 civilistov se je zaradi spopadov zateklo v mestno kemično tovarno Azot, je sporočil odvetnik ukrajinskega tajkuna, čigar podjetje je lastnik obrata.

Ukrajinske oblasti trenutno ne vidijo nevarnosti, da bi jo ruska vojska obkolila, tako kot so to naredili v jeklarni Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj.

Medtem so ruske oblasti večkrat obtožile Kijev, da so civiliste zvabile v tovarno in nato območje tudi minirale. Dokazov pa ruske oblasti niso posredovale, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot je še dejal Gajdaj, Rusija nadzira več kot 98 odstotkov Luganska.

Rusija pa je v sredo sporočila, da ima Ukrajina v Doneškem bazenu "precejšnje izgube vojakov, orožja in vojaške opreme".

Ukrajinska vojska je sporočila, da so bili v zadnjih 24 urah v ruskih napadih v Doneškem bazenu ubiti štirje ljudje, v ukrajinskih pa 31 ruskih vojakov. Reuters teh podatkov ni mogel preveriti.

Vojna v Ukrajini se je osredinila na vzhod konec marca, potem ko so se ruske sile umaknile iz okolice Kijeva. Proruski separatisti so nadzirali približno tretjino Doneškega bazena, pretežno rusko govoreče območje, že od leta 2014.

Guterres: Prizadetih je 1,6 milijarde ljudi

Medtem je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres opozoril, da se posledice ruskega napada na Ukrajino slabšajo in da je prizadetih 1,6 milijarde ljudi po svetu. "Učinek vojne na prehransko varnost, energijo in finance je sistemski, hud in se povečuje," je dejal.

Generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala je za BBC dejala, da bi lahko prehranska kriza trajala več let, če ne bo ustreznih ukrepov. Še posebej bi lahko trpele afriške države zaradi pomanjkanja pšenice in gnojil, je opozorila.

V ukrajinskih skladiščih in pristaniščih leži milijone ton žita, ki se jih zaradi vojne ne da izvoziti.
Po podatkih ZN-a je bilo od začetka vojne v Ukrajini ubitih 4253 civilistov, 5141 pa jih je bilo ranjenih. Ob tem je bilo na obeh straneh ubitih tudi na tisoče vojakov, več kot 14 milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.

V Evropi registriranih 4,8 milijona ukrajinskih beguncev

Od začetka ruske invazije v Ukrajini konec februarja je bilo v Evropi v 44 državah kot beguncev registriranih 4,8 milijona Ukrajincev, so sporočili Združeni narodi. "Vojna v Ukrajini je povzročila eno največjih kriz na svetu," so sporočili z Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Državo je dejansko zapustilo še več Ukrajincev, saj je bilo po podatkih UNHCR-ja do torka potrjenih več kot 7,3 milijona prehodov meje iz Ukrajine in 2,3 milijona prehodov znova v državo.

Nekateri ljudje so se vračali sem in tja iz različnih razlogov, med drugim zaradi obiskovanja družin, preverjanje stanja na domovih, pomoči drugim pri pobegu ali vrnitve na delovno mesto, so sporočili iz ZN-a.

Po podatkih UNHCR-ja je poleg tistih, ki so pobegnili iz Ukrajine, v opustošeni državi razseljenih več kot osem milijonov ljudi.

Največ ukrajinskih beguncev je sprejela Poljska, kamor se je zateklo 3,8 milijona ljudi. Poljska je prav tako zaznala 1,7 milijona prehodov nazaj v Ukrajino. Po podatkih UNHCR-ja se je na Poljskem kar 1,15 milijona Ukrajincev registriralo kot beguncev.

Lenarčič v Ukrajini napovedal dodatnih 200 milijonov evrov pomoči

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes v Ukrajini napovedal dodatnih 205 milijonov evrov humanitarne pomoči za to državo. Lenarčič se je sicer že sešel s podpredsednico ukrajinske vlade Irino Vereščuk, na programu pa ima tudi srečanja z vodjo civilne zaščite Sergejem Krukom ter prvo namestnico premierja in gospodarsko ministrico Julijo Sviridenko. Sešel pa se bo še z zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo in notranjim ministrom Denisom Monastirskim.

Z dodatnimi 205 milijoni evrov bo skupna vrednost finančne in materialne humanitarne pomoči Evropske unije Ukrajini presegla 700 milijonov evrov. Od tega je bilo 13 milijonov evrov namenjenih projektom v sosednji Moldaviji, navajajo v Bruslju.

"S temi sredstvi naše humanitarne partnerske organizacije zagotavljajo hrano, vodo, zdravstveno oskrbo, zatočišča, zaščito in denarno pomoč," je ob tem povedal Lenarčič.

Dodal je, da tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi zagotovili, da je pomoč, ki jo zagotavljajo članice EU-ja, v skladu s potrebami, ki se spreminjajo.