BBC je sprva poročal, da je Kličko na vprašanje Associated Pressa, ali obstajajo načrti za evakuacijo civilistov iz mesta, če ga bodo zasedle ruske sile, odgovoril: "Tega ne moremo storiti, saj so vse poti blokirane." "Trenutno smo obkoljeni." BBC je pozneje objavil Kličkovo izjavo, da gre za dezinformacijo. "Ne verjemite lažem. Zaupajte samo informacijam iz uradnih virov," je dejal.
Po mestu se razlegajo sirene, ki opozarjajo na možnost zračnih napadov. Prebivalce tako čaka še ena noč strahu pred obstreljevanji. Načelnik generalštaba ukrajinske vojske je dejal, da je bila nedelja težaven dan za vojsko, saj so ruske sile nadaljevale obstreljevanje iz vseh smeri.
Prva pogajanja na ukrajinsko-beloruski meji
Ukrajina je privolila v pogajanja z ruskimi predstavniki, potekala naj bi na belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin povišal pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki imajo jedrsko orožje.
V Kijevu so pripravljenost na pogajanja izrazili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom.
"Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sešla brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.
Kasneje je Zelenski sporočil, da je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti.
Ukrajinski predsednik pa je predtem sporočil: "Pripravljeni smo na pogajanja, a v drugih krajih, takih, ki ne izkazujejo agresije proti Ukrajini. Pogovori v Belorusiji bi bili mogoči, če Rusija ne bi napadla Ukrajine prav z beloruskega ozemlja. Seveda si želimo mir, želimo, da se vojna konča. Varšava, Bratislava, Budimpešta, Carigrad, Baku – ta mesta smo ponudili Rusom. Sprejeli bi tudi pogajanja v drugih mestih – vseh teh, od koder izstrelki ne padajo na nas," je dejal.
Zatrdil je, da ruske enote napadajo vse cilje, tudi reševalna vozila in civilna območja, kjer ni vojaške infrastrukture. Dejal je tudi, da imajo ruska "kriminalna dejanja proti Ukrajini znake genocida", in pozval k temu, da Rusiji v Varnostnem svetu ZN-a odvzamejo glasovalno pravico.
Zelenski je ob tem vse tuje državljane pozval, naj pridejo in v Ukrajini ustanovijo "tujsko legijo".
Predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa je predtem dejal, da je ruska delegacija pripravljena na pogovore z Ukrajino in da je že prispela v Belorusijo. V delegaciji so predstavniki zunanjega in obrambnega ministrstva in člani urada ruskega predsednika Putina. V beloruskem mestu Gomelj čakajo ukrajinsko delegacijo.
Kijev vložil tožbo na ICJ
Zelenski je medtem sporočil, da je Ukrajina na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu vložila tožbo proti Rusiji. "Rusija mora biti kaznovana zaradi ravnanja z idejo genocida. Zahtevamo takojšnjo odločitev in ukaz, da Rusija takoj prekine vojaško dejavnost. Pričakujemo, da se bo sojenje proti njej začelo prihodnji teden," je zapisal. ICJ, najvišji sodni organ ZN-a, se ukvarja z reševanjem sporov med državami, ki so povezani z mednarodnim pravom.
Putin dvignil pripravljenost jedrskih sil, Nato izraža zaskrbljenost
Putin je dvignil pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki imajo jedrsko orožje. Kot razlog je navedel "agresivne izjave" voditeljev članic Nata in gospodarske sankcije. "Kot vidite, ne samo da zahodne države sprejemajo neprijateljske ukrepe proti naši državi na gospodarskem področju – mislim na nezakonite sankcije, o katerih vsi dobro vedo –, ampak si najvišji predstavniki vodilnih držav Nata dovoljujejo agresivne izjave glede naše države," je dejal Putin na državni televiziji.
ZDA so v odzivu sporočile, da si Putin "izmišljuje grožnje". "To je vzorec, ki smo ga videli pri predsedniku Putinu v tem sporu, in sicer da ustvarja grožnje, ki ne obstajajo, da bi upravičil nadaljnjo agresijo," je o sporočilu iz Moskve dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dejal je, da je ta napoved pokazala, kako resen je položaj zaradi ruskega vdora v Ukrajino.
Rusko obrambno ministrstvo: Zajeli smo 471 ukrajinskih vojakov
Ruski predsednik Vladimir Putin se je po petku prvič oglasil po televiziji. V kratkem nagovoru je napad na Ukrajino označil za "posebno operacijo za zagotavljanje pomoči ljudskima republikama v Donbasu" in pozdravil "junaštvo" ruskih posebnih sil, ki se borijo v Ukrajini.
Ruska vojska je po lastnih navedbah od začetka napada na Ukrajino zajela 471 ukrajinskih vojakov. Uničili pa so 975 ukrajinskih vojaških objektov, je v Moskvi dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Konašenkov je zatrdil, da se ukrajinski vojaki množično predajajo. Povedal je še, da so ruske sile od začetka napada uničile 975 vojaških objektov in sestrelile osem bojnih letal in sedem helikopterjev ukrajinske vojske. Poleg tega so po trditvah Konašenkova na tleh uničili še 28 letal in 223 tankov ter drugih bojnih vozil. Medtem pa ruski predstavnik ni povedal, koliko je bilo do zdaj žrtev napada na ruski strani.
Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je medtem dejala, da so ruske sile do zdaj izgubile 4300 vojakov, 146 tankov, 27 letal in 26 helikopterjev. Vladna ombudsmanka Ljudmila Denisova pa je dejala, da je bilo v štirih dneh invazije ubitih najmanj 210 ukrajinskih civilistov, več kot 1100 je ranjenih.
Vse več ljudi beži
Število ukrajinskih beguncev v sosednjih državah se zaradi ruske invazije vztrajno povečuje. Iz Ukrajine je zbežalo že več kot 360.000 ljudi, od tega več kot 150.000 na Poljsko. Od četrtka do sobote opolnoči je na Madžarsko vstopilo že več kot 62.000 ljudi. V Romunijo je do zdaj zbežalo že 43.000 Ukrajincev.
Agencije Združenih narodov in njeni človekoljubni partnerji so sporočili, da zaradi slabšanja varnostnih razmer prekinjajo vse projekte v Ukrajini.
Ruske sile vstopile v Harkov, a naj bi ga nato znova zavzeli Ukrajinci
Ruska vojska četrti dan izvaja ofenzivo na Ukrajino, ruske sile iz različnih smeri pritiskajo na prestolnico Kijev, kjer je nekaj po polnoči zatulilo več siren, ki so prebivalce opozorile pred novimi letalskimi napadi. Okoli 7.30 po slovenskem času so se znova oglasile sirene, kmalu je odjeknila eksplozija na zahodu mesta, čez 20 minut še dve, poroča Reuters. Župan Kijeva Vitalij Kličko je popoldne zapisal, da v mestu ni ruskih enot in da so ga ukrajinske sile za zdaj ubranile.
Ponoči so hudi spopadi potekali na območju Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta z 1,5 milijona prebivalcev. V bližini mesta je ruska vojska razstrelila plinovod. Okoli 7. ure po slovenskem času je svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko potrdil, da so ruske sile vstopile v Harkov, na tamkajšnjih ulicah so ruski tanki in oklepna vozila. Boji so potekali v središču mesta in na območju hidroparka. "Skupina posebnih enot Ruske federacije je skozi Aleksevko vdrla v mesto," je na Telegramu zapisal Geraščenko. Vodja regionalne uprave v Harkovu Oleg Sinjehubov je povedal, da so v severni del mesta vstopila ruska lahka vojaška vozila. Ljudi je pozval, naj ne hodijo na ulice.
Popoldne je nato Sinjehubov zatrdil, da so ukrajinske sile znova prevzele nadzor nad drugim največjim ukrajinskim mestom Harkov. Sinjehubov je po poročanju tujih tiskovnih agencij na omrežju Telegram sporočil: "Popolnoma nadzorujemo Harkov!" Dodal je, da so oborožene sile mesto "očistile sovražnika".
Kot opozarjajo tuji mediji, pa so razmere na terenu negotove in je trditve težko preveriti, so jim pa tudi civilisti v Harkovu sporočili, da je mesto res znova pod ukrajinskim nadzorom in da ulični boji pojenjajo.
Ogromen požar v Vasilkivu
Ponoči je v Vasilkivu, približno 30 kilometrov jugozahodno od Kijeva, odjeknilo več močnih eksplozij, zagorelo je v tamkajšnjem skladišču goriva. V Vasilkivu imajo sedež ukrajinske zračne sile. "Sovražnik želi uničiti vse," je dejala tamkajšnja županja Natalija Balasinovič. Oblasti so pozvale prebivalce, naj ne odpirajo oken zaradi nevarnosti širjenja strupenih hlapov.
V soboto blizu Mariupola ubitih 10 grških državljanov
V ruskem obstreljevanju blizu Mariupola je bilo v soboto ubitih 10 grških državljanov, še šest jih je bilo ranjenih, je sporočila Grčija. Grški premier Kiriakos Micotakis je zaradi tega na zagovor poklical ruskega veleposlanika v državi, poroča Reuters.
Obmejni stražarji s Kačjega otoka naj bi bili živi
Ukrajinski uradniki so sporočili, da naj bi bilo 13 obmejnih stražarjev s Kačjega otoka živih. Ruske oblasti so otok bombardirale v četrtek, vseh 13 vojakov pa naj bi umrlo, še prej pa so na poziv ruske bojne ladje k predaji odgovorili "Je... se", ta posnetek se je hitro viralno razširil. Predsednik Zelenski je takrat dejal, da so umrli junaško in da jih bodo posmrtno odlikovali. Zdaj pa je ukrajinska obmejna služba v izjavi sporočila, da imajo informacije, da bi lahko bili obmejni vojaki živi. "Potem ko smo dobili informacije o njihovi morebitni lokaciji, skupaj z vojsko izvajamo preverjanje njihove identitete," poroča Guardian.
Tudi danes vrsta različnih srečanj
Po vrsti kriznih sestankov zaradi ruskega napada na Ukrajino bodo danes notranji ministri EU-ja na izrednem zasedanju razpravljali o odzivu na razmere, s poudarkom na humanitarni pomoči, sprejemu beguncev, varnostnih izzivih na zunanjih mejah, vizumskih ukrepih in hibridnih grožnjah. Znova se bodo srečali tudi zunanji ministri EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje