Pričakovanja od prihodnje vlade so zato velika, predvsem na področju dvojezičnega šolstva in sodstva.

Kot je poudaril predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik, je avstrijska vlada reševanje najpomembnejših manjšinskih vprašanj zapisala v koalicijsko pogodbo. To je bilo prvič. Vendar pa velikega napredka razen povišanja finančnih podpor leta 2020 ni bilo.

Sorodna novica Lahko skrajno desni svobodnjaki prvič v zgodovini Avstrije postanejo zmagovalci volitev?

"Z vidika manjšin lahko povem, da v Avstriji očitno obstaja mišljenje, da je dovolj, če le povišajo finančno podporo," svojega razočaranja ni skrival Sadovik. "Češ, če manjšine dobijo denar, potem so tiho," je dejal Sadovnik in dodal, da se na zakonski ravni do zdaj ni nič spremenilo.

Odprto ostaja vprašanje dvojezičnega šolstva, saj si manjšinci želijo, da bi se otroci lahko slovenščino učili od jasli do univerze. Zahtevajo tudi uporabo slovenščine na uradih in sodstvih, še vedno pa čakajo na sprejetje novega zakona o narodnih skupnostih.

O tem, kaj pričakujejo od nove vlade, pa je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko dejal, da "je za koroške Slovence najbolje, da ne pričakujemo nič, saj smo v preteklosti že imeli veliko pričakovanj, a smo prejeli le obljube". Dodaja še, da od državne pogodbe mineva že 70 let.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug pa opozarja na nujnost uskladitve sredstev z inflacijo. "Inflacija bremeni tudi društva narodne skupnosti ter vse prostovoljce, ki so aktivni v kulturnih in športnih društvih," je dejal.

Štajerski Slovenci si želijo rednega pouka slovenščine v šolah in Slovensko hišo v Gradcu.