Bo novi župan hrvaški kandidat iz stranke HDZ Mario Kordić, urolog v mostarskem zdravstvenem domu, ali pa Zlatko Guzin, Bošnjak iz vrst stranke SDA in Koalicije za Mostar, prav tako zdravnik in kirurg lokalne mostarske bolnišnice?

Na županskem mestu bosta zamenjala Ljuba Bešlića, ki svoje županske dolžnosti že dobro leto opravlja iz bolniške sobe zagrebške bolnišnice Rebro.

Spremembe v mestu

Mostar 25 let po vojni še vedno živi življenje ob frontni črti, ob aveniji, ki ji na hrvaški strani pravijo Hrvatskih branitelja, na bošnjaški pa Maršala Tita. Tvorci Daytonskega sporazuma so za hercegovsko prestolnico določili precej neživljenjsko formulo sobivanja, po kateri ne Hrvati ne Bošnjaki v mestnem svetu niso smeli imeti več kot 15 od skupno 35 sedežev, tretji konstitutivni narod, torej Srbi, pa ne bi smeli imeti manj od štirih predstavnikov.

Toda tako kot drugje po državi so se razmerja med narodi spremenila tudi v Mostarju. Hrvatov je zdaj tam nekaj tisoč več kot Bošnjakov, število Srbov, ki so nekoč tvorili približno šestino prebivalstva, pa je po vojni padlo na le nekaj tisoč.

Posredovalo Evropsko sodišče za človekove pravice

Zaradi prenizke zastopanosti Hrvatov so se njihovi predstavniki leta 2008 obrnili na ustavno sodišče, ki jim je dalo prav, saj njihova zastopanost ni ustrezala njihovemu številu. Vendar se glavne hrvaške in bošnjaške stranke do letošnje pomladi niso mogle dogovoriti o načinu novih volitev, zato je delo župana dvanajst let opravljal Hrvat Ljubo Bešlić, njegov namestnik, zadolžen za finance, pa je bil Bošnjak Izet Šahović.

Mestnega sveta in drugih izvoljenih organov v Mostarju niso imeli, dokler ni pred dvema letoma Mostarčanka Irma Baralija nezakonitih razmer prijavila Evropskemu sodišču za človekove pravice. Posledica tega je bil dogovor obeh največjih strank HDZ-ja in SDA-ja o volitvah, ki naj bi zmago omogočile tistemu, ki bo dobil največ glasov, ne glede na narodnost. Analitiki pričakujejo visoko volilno udeležbo, ključni pa naj bi bili glasovi volivcev, mlajših od 30 let.