V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavim spopadom v letih 1998 in 1999, tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. Na Kosovu sicer za mir skrbijo tudi civilna misija Združenih narodov Unmik in enote Kforja.

Srbija kosovske neodvisnosti ni nikoli priznala, čeprav je Meddržavno sodišče presodilo, da mednarodno pravo ni bilo kršeno. V pogovoru za RTV Slovenija je kosovski premier Albin Kurti za napetosti, predvsem na večinsko srbskem severu, okrivil Beograd.

Srbi v Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu so pod velikim pritiskom uradnega Beograda, naj se ne integrirajo v države, v katerih živijo. Velika Srbija iz prejšnjega stoletja je namreč dobila le novo ime – srbski svet. Kosovo je neodvisna, demokratična, normalna država, pravo vprašanje je status Srbije, na katero pa nočejo odgovoriti.

Medtem ko se je okoli 50.000 Srbov, ki živijo južno od Ibra, večinoma integriralo v kosovsko državo, se na severu, kjer sta tudi pomembna jezero Gazivode in rudnik Trepča, vrstijo incidenti in napetosti, Srbi so tam zapustili skupne institucije.

Srbi na severu in jugu nimajo težav s svojimi albanskimi sosedi, imajo jih s protisrbskim režimom Kurtija v Prištini, ki dnevno zlorablja institucije – od policije do pravosodja za nadlegovanje Srbov, pravi Igor Simić, vodja Srbske liste, ki s podporo Beograda obvladuje srbski politični prostor na Kosovu.

Mednarodna skupnost je tudi zaradi ruskega napada na Ukrajino pritisnila močneje – na Srbijo, da mora sprejeti evropski predlog normalizacije, tudi za Beograd sporno določbo, da Kosova ne bodo ovirali pri včlanjevanju v mednarodne organizacije, na Prištino pa, da mora uveljaviti že 10 let dogovorjeno Zvezo srbskih občin.

Več nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, tudi nekdanjemu predsedniku Hashimu Tachiju, zaradi domnevnih zločinov sodijo v Haagu. Kosovo je država z najmlajšim prebivalstvom v Evropi, a je tudi ena najrevnejših, brezposelna je tretjina ljudi, številni so priložnost poiskali na Zahodu.

Prihodnje leto bodo prebivalci lahko v Unijo končno vstopali brez vizumov, evroatlantska pot, ki si je želijo v Prištini, pa bo še zelo dolga.

Vučić in Kurti potrdila nadaljevanje pogovorov

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta potrdila, da se bosta 27. februarja v Bruslju udeležila nadaljevanja dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, so medtem po poročanju STA-ja sporočili iz Bruslja. V središču bo zadnji predlog EU-ja o normalizaciji odnosov.

Sestanek je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki se bo skupaj s posebnim odposlancem EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom ločeno sešel z voditeljema, nato pa bodo imeli skupen sestanek, so sporočili iz evropske službe za zunanje zadeve.

V pripravah na srečanje se je Lajčak v obeh državah mudil 6. februarja, kjer je z Vučićem in Kurtijem govoril o omenjenem predlogu EU-ja. Dejal je, da želijo poskrbeti, da se na podlagi predloga Unije zgodi napredek in da bo srečanje voditeljev v Bruslju konstruktivno.

Tako Vučić kot Kurti sta že nakazala pripravljenost na sprejetje predloga, hkrati pa ocenila, da so potrebna dodatna pogajanja, in postavila več pogojev. Srbija ob tem še naprej odločno zavrača priznanje Kosova, saj v njem še vedno vidi del svojega ozemlja.

Vučić tudi na srečanje z Blinknom

Predlog EU-ja, ki so ga podprle tudi ZDA, srbskega priznanja Kosova ne predvideva, določa pa, da Srbija "ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah". Kosovo pa mora vzpostaviti skupnost srbskih občin. Vučić je sicer pred enim tednom zatrdil, da v Bruselj ne bo prišel, dokler na severu Kosova ne bodo vzpostavili te skupnosti.

Danes je iz Münchna, kjer se bo udeležil varnostne konference, na Instagramu sporočil, da bo glede Kosova lahko državljanom Srbije sporočil "nekatere dobre vesti danes, nekatere pa čez sedem dni", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Ob robu konference ima predvideno vrsto dvostranskih srečanj, po navedbah Tanjuga tudi z Borrellom in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.