Točno pred petimi leti sta Nemčija in Avstrija odprli vrata večinoma za sirske, afganistanske in iraške begunce, ki so obtičali na Madžarskem. Nemčija je od leta 2015 prejela 1,7 milijona prošenj za azil in s tem postala peta država z največ begunci.

Kot je za Radio Slovenija poročala Rajka Pervanje, so besede kanclerke Angele Merkel naletele bodisi na izjemno pozitiven bodisi izjemno negativen odziv. Številni posamezniki in nevladne organizacije so zavihali rokave in pomagali beguncem, kritiki pa so na drugi strani svarili pred povečanjem kriminala in terorističnih napadov ter opozarjali, da je kanclerka s svojimi besedami dala zagon ne le beguncem, ampak tudi tihotapcem.

Številne evropske države so kmalu začele zaostrovati nadzor na mejah ali celo postavljati ograje in bodeče žice, ki bi prebežnikom preprečile vstop v državo mimo mejnih prehodov. Marsikje se je okrepila skrajna desnica.

Ko je Evropska unija marca 2016 sklenila sporazum s Turčijo za ustavljanje prebežnikov in preprečevanje njihovega vstopa na ozemlje Unije, se je obseg nereguliranih migracij občutno zmanjšal.

Sprejeti begunce pa ni dovolj, zanje je treba tudi ustrezno poskrbeti, jih integrirati v družbo. "Mislim, da je Evropa v veliki meri padla na tem izpitu. Mogoče v posameznih segmentih so bili posamezni uspehi, v celoti gledano pa je Evropa padla. In ni padla samo ob tem zadnjem migrantskem valu, ampak je padla tudi že v preteklosti, kar se zlasti kaže v tem, kako se nekateri v drugi, tretji, celo v četrti generaciji migrantov še vedno počutijo izključene, drugačne, nezaželene v naših družbah," je dejal Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja.

Po petih letih se najstrašnejše napovedi o naraščajočem kriminalu in terorističnih napadih niso uresničile, medtem pa se je v Nemčiji v tem obdobju močno povečalo nasilje skrajne desnice.