Naborniki in nabornice bodo morali ob tem vojski služiti dlje, in sicer 11 mesecev. Trenutno vojaški rok znaša štiri mesece.

Danska vojska ima 9000 poklicnih vojakov in 4700 nabornikov, ki opravljajo osnovno urjenje, kažejo uradni podatki.

Vlada namerava število nabornikov in nabornic povečati za od 300 do skupno 5000. Naborniki bodo najprej opravili petmesečno osnovno urjenje, nato pa bodo šest mesecev operativni in se ob tem dodatno urili.

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je dejal, da postajajo razmere v Evropi "vse resnejše in resnejše". Širitev naborništva na ženske bo po njegovih besedah ustvarilo "bolj vsestransko in celovito obrambo", poroča Al Džazira.

Nov sistem zahteva spremembo zakonodaje, do katere bo po besedah Poulsena prišlo leta 2025, začela pa bo veljati leto pozneje.

Po trenutnem sistemu nabornike izberejo z žrebanjem, nanaša pa se na vse zdravstveno primerne moške, starejše od 18 let.

"Ne oborožujemo se, ker želimo vojno, uničenje ali trpljenje. Zdaj se oborožujemo, da se izognemo vojni po svetu, na katerem je mednarodni red pod vprašajem," je dejala premierka, pri čemer je mislila, na poteze Rusije v zadnjih letih in mesecih.

Danska medtem načrtuje tudi povečanje vojaške porabe. Vojaški izdatki bodo letos in prihodnje leto znašali 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je nad ciljno vrednostjo, ki jo je za države članice določila zveza Nato. Danska bo v petih letih izdatke za vojsko povečala za nekaj manj kot 5,4 milijarde evrov.

"Skupni obrambni proračun, vključno s pomočjo Ukrajini, bo letos in leta 2025 znašal 2,4 odstotka danskega BDP-ja," je dejala premierka Frederiksen.

Danska je po koncu hladne vojne v začetku devetdesetih let zmanjšala svoje vojaške zmožnosti, zaradi ruskega napada na Ukrajino pa so se okrepile skrbi za varnost v Evropi.

Ženske v vojski tudi na Švedskem in Norveškem

Sosednja Švedska je uvedla naborništvo za moške in ženske leta 2017 ravno zaradi zaskrbljenosti glede varnosti v Evropi in okolici Švedske.

Švedska je leta 2010 ukinila obvezno služenje vojaškega roka za moške, saj so imeli dovolj prostovoljcev za pokrivanje osnovnih potreb vojske.

Norveška je leta 2013 sprejela zakonodajo, ki naborništvo širi tudi na ženske.